Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Grošelj »snel« Česna z Lotseja

  29.03.1993


Za G-L priredil: Genadij Štupar

ponedeljek, 29. marec 1993, ob 06:39, Boris Štupar, ogledov: 5997

Delo: Prijetne spomladanske dni je neprijetno razburil »alpinistični obračun« v slovenskih vrstah

LJUBLJANA, 1. - Žal ni prav nič prvoaprilskega, ker zadeva ni zgolj od danes, temveč gre za hujši obračun znotraj vrha enega izmed najbolj trofejnih slovenskih športov, za obračun med svetovno znanima alpinistoma Vikijem Grošljem in Tomom Česnom. V taki vrhunskosti do katere segata Grošelj in Česen so odpustljivi tudi nesporazumi, nihče ne more zahtevati popolne složnosti med takimi individualci kot so vrhunski alpinisti, toda mera je enkrat vendarle lahko polna. Tokrat zagotovo je.

Viki Grošelj je pred dnevi naslovil pismo na Planinsko zvezo Slovenije, ki ga objavljamo v celoti v nadaljevanju prispevka, toda brezimnež, očitno »silni dobrotnik« slovenskega vrhunskega športa, posebej alpinizma, je Grošljevo pismo razposlal na uredništva slovenskih časnikov ter radijskih in TV postaj še preden so zaplet vsaj za silo rešili ali poravnali znotraj slovenske planinske organizacije, ki si ji ob stoti obletnici obstoja ne obeta nič kaj prijetno »darilo«. Dejstvo je, da je Grošljevo pismo neznanec ukradel v pisarni Planinske zveze Slovenije, ker je sodeč po pripisu (brez podpisa) na vsak način poskušal v največji možni meri onečastiti Toma Česna brez da bi se lahko tudi javno branil. Nesporazumi med fanti, ki segajo »peš« med zvezde, so sicer sem in tja že prišli v javnost, Grošljevi očitki pa merijo tako visoko, da kot je sam zapisal, »ne morejo ostati zgolj osebna stvar dveh alpinistov, niti ne Planinske zveze, temveč mora o zadevi vedeti vse tudi javnost«.

Neznanec je torej prehitel tudi slovensko planinsko zvezo, katere predsedstvo je na to temo že sedlo za mizo minuli ponedeljek in po podatkih njenega predsednika Andrej Brvarja Česnovo potezo ocenilo kot »neetično dejanje v alpinizmu«, toda neznanec zagotovo ni storil usluge Vikiju Grošlju, niti planinski organizaciji, temveč je nespretno ali predvsem zlonamerno zakuhal juho, ki jo je pred dnevi hote ali nehote pristavila slovenska TV ob prenosu žrebanja »Podarim - dobim« s »soočenjem« Česna in Grošlja v isti oddaji, a posnetem z različnimi kamerami v različnem času in prostoru. Prvi odmev je bil zelo glasen že pred dnevi, sodu pa je izbilo dno Grošljevo pismo. Tomo Česen bo imel sedaj še doma veliko »priložnosti« za dokazovanje svojega svetovno odmevnega alpinističnega dosežka z vzponom na Lotse, nič bolje pa se ne bo godilo Grošlju ... Slovenska alpinistična čast ne bo več taka kot je bila, o posameznikih pa kdaj pozneje.

JOŽE POGAČNIK


Sporočilo planinski zvezi Slovenije

Mislim, da je moja dolžnost, da obvestim javnost o tem, kako sem 22. 2. 1993 odkril, da je Tomo Česen v francoski alpinistični reviji Vertical (št. 28, jul.-avg. 1990), ta revija je tudi objavljala polemiko okrog verodostojnosti Česnovega vzpona na Lotse, podkrepil dokaze za svoj vzpon z mojimi diapozitivi.
Ker je bil njegov vzpon v domači in tuji javnosti zelo odmeven in označen kot mejnik svetovnega alpinizma, sem prepričan, da to ne more biti najina osebna stvar, niti ne samo stvar PZS.
V omenjeni reviji, na str, 61. je objavljen moj diapozitiv, (označen kot fotografija št. 1), kot njegov avtor pa je zapisan Tomo Česen. Ob fotografiji piše, da je to Tomov posnetek zahodne globeli Everesta z vrha Lotseja, s katerim potrjuje avtentičnost svojega vzpona. Ta posnetek sem naredil 30. 4. 1989 v zahodni steni Lotseja, na višini ca. 8350 m. Prav tako je moj posnetek fotografija št. 2, ob njem pa je kot avtor spet zapisan T. Česen. (To fotografijo sem posnel na naši odpravi v južno steno Lotseja, leta 1981, to je štiri leta prej, preden je bil Tomo prvič v Himalaji.)
Svoje razkritje bom obrazložil z naslednjimi dejstvi in dokazi:
Po moji vrnitvi z Lotseja, leta 1989, me obišče T. Česen. Odpravlja se v južno steno gore, zato ga zanimajo moji diapozitivi z vzpona po zahodni steni, ki bi mu morebiti služila za sestop. Skupaj jih pregledava, prav tako tiste z naše odprave v južno steno Lotseja leta 1981.
Maja 1990 T. Česen obišče mojo ženo, jaz sem takrat v Rusiji. Prosi jo za nekaj diapozitivov z Lotseja. Sam, kot pravi, nekaterih nima, rad pa bi jih pokazal sponzorjem v Italiji, kamor se odpravlja. Diapozitive vrne po svojem prihodu iz Italije, še preden se vrnem iz Rusije.
Ko izbruhne afera »Vertical«, polemiki bežno sledim po domačih časopisih. Celotna zadeva pa se mi nekoliko upira, saj alpinistu, v tem primeru Česnu,
verjamem na besedo. Iz istega razloga razprav ne spremljam v tujih časopisih.
Tako mi šele 22. 2. 1993, pri postavljanju razstave ob 30. letnici KOTG, pride čisto po naključju v roke zgoraj omenjena revija Vertical. Fotografija, ki jo Česen uporablja kot podkrepitev dokaza svojega vzpona, se mi zdi neverjetno podobna mojemu diapozitivu. Ker gre za zelo delikatno stvar, jo sklenem v miru, natančno preveriti.
22. 3. 1993 o zadevi obvestim načelnika komisije za odprave v tuja gorstva, Toneta Škarjo in mu predložim svoje dokaze. Tudi on ugotovi, da sta »Česnovi« fotografiji v Verticalu nesporno narejeni iz mojih diapozitivov.
23. 3.1993 obvestim še predsednika PZS Andreja Brvarja. Skupaj sklenemo, da mora zadeva čimprej v javnost. Brvar naj obvesti Česna o mojih ugotovitvah, strinjam pa se tudi, da se Česnu da možnost, da zadevo najprej sam razkrije javnosti.
V nasprotnem primeru bo le-ta obveščena s strani PZS ali z moje strani.
Tomo Česen me je 26. 3. 1993, potem, ko ga je predsednik PZS A. Brvar obvestil o mojem odkritju, poklical po telefonu in mi pojasnjeval, kako in zakaj je do tega prišlo. Vendar naj javno pojasni to on sam.
Kakorkoli že, na koncu pač ostane golo dejstvo: Česen je izposojena diapozitiva razmnožil brez moje in ženine vednosti in ju dal Verticalu, kjer sta bila predstavljena kot njegova. Nikoli ni obvestil javnosti (niti mene osebno), o tem, da fotografiji, s katerima je v Verticalu podkrepil dokaze za svoj vzpon, nista njegovi. Nasprotno ob njiju je ostal zapisan, kot njun avtor.
Žal mi je, da Tomo Česen ni za svojim dejanjem stal trdno, nepremakljivo in častno - s svojo besedo (če svojih oprijemljivejših dokazov ni imel). Torej, da bi »na svoj način« stal za svojim vzponom, ne oziraje se na to ali mu svet verjame ali ne.

VIKI GROŠELJ   

eXTReMe Tracker