Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vse manj meglic ob južni steni Lotseja

  02.04.1993


Za G-L priredil: Genadij Štupar

petek, 2. april 1993, ob 06:26, Boris Štupar, ogledov: 2861

Delo: Viki Grošelj sicer verjame, da je Tomo Česen osvojil Lotse, moti ga le način dokazovanja tega podviga - Tomo Česen: »Adut je v mojih rokah!«

LJUBLJANA - »V alpinizmu verjamemo na besedo«, je dejal štiridesetletni učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli v Pirničah, alpinist svetovnega kova Viki Grošelj med številnimi telefoniadami, ko je za kratek čas prišel na sedež Planinske zveze Slovenije s Soriške planine, kjer ima s svojimi mladimi varovanci in varovankami šolo v naravi. »Zato: verjamem, da je Tomo Česen premagal znamenito južno steno Lotseja. Ne morem in ne smem pa - pred svojo vestjo in organizacijo - prikriti, kar sem odkril v francoski reviji Vertical; v njej je Tomo Česen dokaze o svojem vzponu na Lotse podkrepil z mojimi diapozitivi. To ni več samo moja in njegova zadeva. Sicer pa vam zagotavljam, da sploh nisva sprta, res je le, da imava vsak svoje cilje.«

Javnost je zaradi televizijske oddaje Podarim - dobim, v kateri je bil Viki Grošelj gost športnega studia TVS, Toma Česna pa so obiskali reporterji na domu, dobila vtis, da se je hotel Viki Grošelj, zmagovalec devetih osemtisočakov doslej, maščevati Tomu Česnu. Ta je v oddaji med drugim povedal, da ga bolj kot osemtisočaki, ki jih je vse že pred leti osvojil sloviti Reinhold Messner, mikajo ekstremno težke stene. Oddaja je bila - naključje ali ne - le dan pred sporočilom Vikija Grošlja Tonetu Škarji oziroma Planinski zvezi Slovenije, v katerem podrobno opisuje, kako je Tomo Česen prišel do diapozitivov. Diapozitive si je izposodil pri ženi Vikija Grošlja, ko je bil ta v Rusiji - z namenom, da bi jih pokazal sponzorjem v Italiji, vrnil pa jih je, še preden je Viki Grošelj prišel s poti. Ko pa je Viki Grošelj 22. februarja letos, pri postavljanju razstave ob tridesetletnici KOTG dobil v roke francosko revijo Vertical (št. 28. julij-avgust 1990), je ugotovil, da je Tomo Česen (ali pa so bili to uredniki revije?) podkrepil dokaze o verodostojnosti svojega vzpona na Lotse z njegovima diapozitivoma. Po podvigu, ki je vzbudil veliko občudovanje po vsem svetu, v Franciji pa tudi nekaj dvoma (ali nevoščljivosti), kar dokazujejo tudi polemike v reviji Vertical, je bilo slišati, da Tomo Česen nima fotografskega, dokumentarnega dokaznega gradiva, kar je tedaj med drugim rekel tudi Vikiju Grošlju, tega pa tudi zanika ne.
»To, ali je Tomo Česen res splezal južno steno Lotseja ali ne, ni tema sedanjega »spora«, kakor ga imenujete mediji. Meni gre le za to, da razčistimo, kako je lahko Tomo Česen dokaze o svojem vzponu podkrepil z mojimi diasi (iz let 1989 in 1981), naveden pa je kot avtor. Tomo Česen, kolikor se spominjam, tudi nikoli ni zanikal, da so diasi moji.«

- Nekateri namigujejo, da je v ozadju vsega denar sponzorjev.
Viki Grošelj to namigovanje odločno zavrača: »Kje neki! Nikakor ne gre za denar. Poznavalci vedo: Tomo Česen ima svoje sponzorje, jaz imam pa svoje. Vsak svoje torej.«

- Kaj utegne prinesti vsa zadeva, ki je vzbudila zlasti v planinski in alpinistični srenji toliko zanimanja?
»Mene zanima samo, zakaj je Tomo Česen podkrepil dokaze za svoj vzpon z mojima diapozitivoma. O vzponu na Lotse ne morem soditi, to ni moja zadevaj - kot rečeno - kot alpinist verjamem alpinistu. To naj razišče posebna komisija PZS, v katero so bili imenovani Aleksander Čičerov (predsednik), Stane Belak, Janez Jeglič, Bojan Polak in Franci Savenc (člani). Tretje, treba bo razčistiti, kako je moje sporočilo PZS prišlo v roke medijem. To je nemara delo brezimneža,« pravi Viki Grošelj.

- Nastala polemika gotovo ne bo koristila sicer velikemu ugledu slovenskega alpinizma doma in po svetu.
»Ne, gotovo ne, škodovala bo, a vsekakor manj, kakor pa če ne bi pogledali vsem resnicam v oči,« meni Viki Grošelj, vrhunski alpinist, ki se bo čez mesec odpravil na osvajanje svojega desetega osemtisočaka K-2.

Kaj pravi Tomo Česen?
»Naključje je, da so se ob oddaji Podarim - dobim, v kateri sem razgrnil mišljenje o svojih prihodnjih plezalskih ciljih, o vsebinah torej, nagnetle skupaj še druge zadeve. Te zdaj vzbujajo splošno pozornost. To je sedaj priložnost, da vsi skupaj razmislimo o vsebinskih pogledih slovenskega vrhunskega alpinizma, da se pogovorimo o poti, za katero se zdi, da jo moramo ubrati v slovenskem vrhunskem plezanju. Kajpak - če smo za to, da podpremo vrhunske cilje.
Upam, da je to dobro za slovenski plezalski šport, zlasti še, ker smo o tem velikokrat razpravljali že v internih krogih, a vse polemike niso dale rezultata, ki ga je zastopala večina. Vsekakor bi morali vsi slovenski plezalci povedati, kaj menijo glede prihodnjih usmeritev. Pri tem je treba vsakogar spoštovati, ne pa blatiti, kakor se je to že zgodilo meni.
Prvega so me vprašali za materialne dokaze, da sem bil res na vrhu Lotseja. Nič nimam proti taki praksi tudi v prihodnje, a veljati mora za vse. Za Lotse materialnega dokaza res nisem imel, saj z vrha nimam slike. To sem povedal takoj, vsakomur in vsem. Francoska revija Vertical me je želela intervjuvati, hkrati pa objaviti tudi članek o osemtisočakih. Na seznamu alpinistov, ki so stali na večjem številu osemtisočakov, so opazili tudi Vikija Grošlja. Namesto razgovora z njim se je Vertical navsezadnje zadovoljila tudi s kakšnimi njegovimi diapozitivi. Takrat sem obiskal torej ženo Vikija Grošlja in si sposodil diase, za katere nikoli in nikjer nisem rekel, da so moji; sem jih pa tudi vrnil. Revija je dva diasa objavila, pod mojim imenom, naredila je zmešnjavo, a v sila kočljivi zadevi. Pozneje, ko so uprizorili divjo gonjo name, res nisem rekel, da diasa nista moja, kar ni opravičljivo. Pa še to: po vrnitvi z Lotseja sem Elisabeth Hawley v Katmanduju povsem natančno opisal vrh Lotseja, kakšen je, kje so značilne skalne oblike, kaj sem videl od ostankov prejšnjih odprav itd. Moja opažanja sta pred kratkim povsem potrdila Američana Scott Fisher in Wally Berg, ki sta opis poslala uredniku American Alpien Journal, ta pa meni. Zadnji adut imam torej v svojih rokah. Na to sem čakal tudi ves ta dolgi čas.«

HENRIK ÜBELEIS

eXTReMe Tracker