Slovenec: Plaz zasul dve kmetiji
O strašni nesreči, katero je povzročil snežni plaz, ki je v švicarski vasi St. Antönien uničil dve kmetiji, poročajo švicarski listi takole:
4. februarja.
V ponedeljek sneži in sneži. Silen vihar, ki je divjal v noči od sobote na nedeljo, nas je vznemiril. Vsak najrajši ostane doma in ne hodi izpod strehe! Opoldne ugasnejo luči. Nekje više gori v dolini je plaz zajezil potok. Ob 5 popoldne stopim v sosednjo hišo po kruh. Ko sem stal pred hišo, so žice nad menoj pošastno zazvenele.
»Tamle prihaja plaz!« je nekdo zaklical. In res, onstran doline zagledamo plaz, ki dere v dolino. Veličasten pogled. Kmalu nato se še više gori sproži drugi. Slišimo, kako hrešči in poka. Vendar ostanemo mirni, ker tam gori ni človeških prebivališč. Naenkrat zaslišimo človeške krike z druge strani doline. Naselje Maierhof je zasul plaz. Kmetije »Matta« ni več in nova hiša pri Encianovih je izginila. Toda pomagati ni mogoče, ker se lahko vsak trenutek sprožijo novi plazovi. Stopimo v zvonik. Glejte! Hlev prve hiše se je sesedel. Več zaradi snežnega meteža ne vidiš. Ali se res ne bomo upali tja gori pomagati, čeprav zastavimo s tem svoje življenju? Najmanj osem ljudi je prizadetih. Najbrž leže pod snegom. Kmalu nato prigazi nek mož iz Ascharine in si upa na kraj nesreče. Tudi mi se mu pridružimo in smo kmalu tam gori. Strašna slika opustošenja, katerega pa ne moremo pregledali, ker je medtem nastopila noč. Tik pred nami je hlev, ki pa je v razvalinah in v razvalinah tudi živina v hlevu. Zato je naša glavna skrb hiša, ki stoji zraven. Lepa Encianova hiša je na dvoje. S tal prideš naravnost v prvo nadstropje. Na snegu zunaj je razmetana posteljnina. V spodnji izbi in hiši spodaj leži vse navprek. In ljudje? Kličemo jih. Nobenega odgovora ni. Kličemo in kličemo, pa zaman. Hišo je potisnilo precej daleč, zidovje pa je ostalo tam gori, kjer je bilo poprej. Mož in žena in dva otroka leže v snegu. Malo poprej je bil pri njih še njihov brat. Pravkar so hoteli sesti h kavi. Ponoči in v snegu ne moremo ničesar storiti. Njihov oče in njihovi bratje so že pred nami kopali, pa so morali prenehati.
Stopimo dalje! Malo više gori je stala kmetija Matta. Njene razvaline najdemo že spodaj pod gričem. Gori na griču stoji samo še pol hiše, hlev pa je popolnoma izginil. Pet ljudi je bilo v hiši. Dva so sosedje takoj rešili. Ko je prigrmel plaz, je vsa družina sedela v hiši za pečjo. Samo ženina sestra je stala pri oknu. Sedaj pa ni sledu o njej. Hčerka in en deček iz Ascharine sta bila v hlevu. Kje sta sedaj? V tleh vidimo luknjo. Stopim vanjo. Smetišče je. V hlevu zaslišim glas neke živali. Najbrž je koza. Ta nas je tako rekoč pozvala, naj pričnemo delati. Saj tu notri je nekaj živega, kar je treba rešiti.
Medtem je prišlo sem gori polno ljudi, najmanj 20. Tudi vaščani iz Ascharine, med njimi oče in brat dečka, ki je zginil tukaj v hlevu. Naglo kidamo sneg. Čez pol ure smo že izkopali dva metra globok jarek in naleteli na prvo leseno ogrodje. Toda tramovje leži vse križem. Pod njim leži krava. Še ena luknja je, ki vodi v hlev. Toda tam notri je vse tiho, le tupatam zaslišimo kako žival. Upanje, da bi mogli dobiti še kakega človeka živega, je vedno manjše.
Ob 10 ponoči reševalci odidejo, ker morajo skrbeti za svojo varnost; zakaj sneži neprestano. Nekemu kmetu smo pomagali še, da je izvlekel izpod razvalin dve živali in potem smo za nocoj končali. Nihče ne odhaja rad domov. Sedem ljudi spi pod snegom.
5. februarja.
Še vedno sneži. Tudi druge hiše ogrožajo plazovi. Niti iz Ascharine, niti iz trga si danes ne upa nihče na pomoč. Popoldne sem vendar šel pogledat, kaj bi se dalo še storiti. Pri Encianovih že delajo. Zvesti sosedje iz vasi Rüti so prišli. Očeta in sina so našli, ležala sta zunaj stene. Kje pa je mati in sin? Zaman ju iščejo. Še ena noč je napočila. Pet ljudi spi pod snegom. Izpod neba pa sneži in sneži ...
6. februarja.
Vendarle se je zjasnilo. Od vseh strani prihajajo možje pomagat. Pri Encianovih so našli oba pogrešana. Pri Matti so pa našli hčerko in dečka v hlevu. Ženina sestra leži pred hišo. Vsi so bili takoj mrtvi. Tudi pomoč v ponedeljek bi bila prišla prepozno. Sedaj prihajajo še žive živali iz hleva: teleta in koze, svinje in kokoši. Petelin zapoje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Sedaj si lahko ogledamo nesrečo. Več ko 500 m na široko je grmel plaz v dolino. K sreči druge hiše niso dosti trpele, pač pa je zasulo več hlevov in jih odneslo. Spodnje hiše so ostale neprizadete. Pri Matti je odneslo le eno sobo in hlev. Sosednja soba še stoji. V kleti in v kuhinji pa ni padel niti kozarec s police. Pač pa je Encian ves uničen. Kakor mora leži vse na dolino. Močni možje se niso mogli ubraniti solz.
»Vse je kakor puščava,« je spregovoril nekdo. Drugi pa je dostavil: »Najbolje je, da se izselimo.«
Slovenec, 12. februar 1935