Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 07.01.1985

07.01.1985


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 7. januar 1985, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 831

Delo, Šport: ... Nova smer Metoda in Toneta Škarje v zahodni steni Brane

 

Začetek zime je alpiniste pričakal s slabimi razmerami — Sneg je marsikomu preprečil lepe načrte — Za novo smer 21 ur plezanja

21 UR PLEZANJA - Nova smer Metoda in Toneta Škarje v zahodni steni Brane.

MENGEŠ - Tako kot lani je tudi začetek letošnje zimske sezone pričakal alpiniste s slabim vremenom, zapadel je nov sneg, tako da mnogi svoje načrtovane vzpone opustili. Metod in Tone Škarja, ki kljub svojim 47 letom še vedno ne odneha, pa sta v nedeljo 23. decembra 1984 vstopila v zahodno steno Brane z namenom, da bi opravila prvenstveni vzpon. Plezanje sta pričela po strmi, črni trikotni steni med Belim stebrom in Kosovo smerjo, levo od Spominske smeri Minke Šimenc.
Za spodnji del stene, ki sta ga preplezala kar v plezalnikih, sta rabila 8 ur. Ta del je visok 250 m, oziroma 7 raztežajev. Skalo sta imela suho, le ponekod je bila zalita z ledom. Ocena tega dela je VI, A2/V+, V. Z nočjo sta dosegla izstopni del. Do roba stene ju je čakalo še 650 m, težave III/I-II, 40 - 60. Plezala sta vso noč in še v ponedeljek in po 21 urah dosegla rob stene. V tem zgornjem delu sta imela slabe razmere (kloža, skorjast sneg, po skalah poprh), spremljalo ju je še sneženje in megla. Sestopila sta po Bosovi grapi v vzhodni steni. Celotna smer, ki sta jo imenovala Orion, je visoka 900 m, sestopa je bilo še za 700 m. V smeri sta pustila 4 kline (v prvem raztežaju, ki je skupen s spominsko smerjo Minke Šimenc so še trije klini), skala je dobra, mnogo je plošč in previsov, razpoke za kline niso najboljše, nekaj je možnosti za večje zatiče in friende.

T. Č.

Tabor v Polhovem Gradcu
Na plenumu MDO ljubljanskih PD so sklenili, da bo tradicionalni vsakoletni tabor ljubljanskih planincev v drugi polovici maja 1985 v okolici Polhovega Gradca. Tabor bo organiziralo mlado PD Blagajana iz Polhovega Gradca.. Na plenumu so sprejeli tudi sklep, da bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z organizacijo skupnih prevozov na tradicionalne pohode. Prvi letošnji pohod bo januarja v Dražgoše.

Češkoslovaških filmov še ne bo
Ker je »mini festival« planinskih filmov, ki ga je organizirala komisija za kulturno dejavnost PZS ob sodelovanju s Cankarjevim domom več kot odlično obiskan, so se lotili še predstavitve češkoslovaških alpinističnih filmov. Toda zaradi tehničnih težav bo češkoslovaška »zimska odprava« prišla k nam šele okoli 20. januarja.
Projekcije češkoslovaških filmov torej ne bo jutri in pojutrišnjem, nove datume pa bomo pravočasno javili (predvidoma v začetku februarja). Prav tako tudi podrobnejši program. Tisti, ki so že kupili vstopnice, naj se oglasijo v blagajni Cankarjevega doma.

INDOK služba PZS

 

Paklenica presenetila z zmrzaljo
Kljub hudemu mrazu nekateri plezali v ostenju Aniča kuka - Odlični vzponi

STARIGRAD - Tisti, ki so med zadnjimi prazniki krenili skozi kanjon Velike Paklenice proti Borisovemu domu, so bili pošteno presenečeni: potok je bil zamrznjen in alpinistom je bilo žal, da s seboj niso prinesli »orodij« za led. Toda plezali so kljub temu.
Že v petek (28. decembra) sta Mitja Bernard in Rok Kovač ponovila Domžalsko v Aniča kuku (VI+/IV-V). Dan kasneje je Kovač (z Eriko Gregorka) ponovil originalno Slovensko smer v Visoki glavici. Vzpon je ocenil s VII+/IV-VI. Na prvi letošnji dan sta ista dva preplezala še Desno Tržiško. Tudi to je bila prosta ponovitev, ocena pa dvakrat VI+, ostalo pa od V-, do VI-.
Ela Leskovšek in Katja Kozin sta 30. decembra ponovili Karabore, Ela celo povsem prosto, Katja pa se je le enkrat morala prijeti za klin. Alpinistki sta prvi dan v novem letu ponovili Raz za kladivce. Igor Jamnikar (АО Matica, ostali Akademski АО) in Boris Osolnik pa sta isti dan preplezala (prosto) Utopijo.

ID

 

OD TOD IN TAM

2,5 milijona članov
GENEVA - Mednarodno združenje planinskih zvez (UIAA - Union internationale des associations d'alpinisme) združuje 2,5 milijona planincev, iz 42 držav pa je v združenje včlanjenih 49 planinskih organizacij, med njimi tudi Planinska zveza Slovenije. Po neuradnih podatkih je na vsem svetu kakih pet milijonov organiziranih planincev, torej jih UIAA združuje polovico.
Pri mednarodnem združenju deluje tehle osem strokovnih komisij: za varnost, za odprave, za varstvo narave, za koče in zavetišča, za ekstremno smučanje, mladinska in zdravniška komisija in tako imenovana posebna komisija (njena naloga je prihodnost UIAA). Združenje bo v bližnji prihodnosti ustanovilo še komisijo za alpinizem.
Za primerjavo še podatki o številu slovenskih planincev: konec lanskega leta je bilo v Planinsko zvezo Slovenije včlanjenih 104.059 planincev; kajpak so v tem številu zajeti le tisti gorniki, ki so plačali članarino; dejansko število ljudi, ki zahajajo v gore, je občutno večje.

Jubilejni zimski pohod na Stol
JESENICE - Priprave na 20. jubilejni zimski spominski pohod na Stol, ki bo od 22. do 24. februarja, so se že začele. Člani pripravljalnega odbora so se na sestanku zavzeli, da organizaciji in izvedbi tega pohoda tokrat na-menijo večjo pozornost. Določeni sta dve varianti. Če ne bo možen vzpon na vrh, bodo pohodniki odšli po krajši poti po planinah pod Stolom in se bodo vračali v dolino. Za jubilejni pohod bodo člani odbora pripravili novo spominsko knjižico, ki jo bodo dobili vsi pohodniki. Prav tako bodo izdali tudi novo značko. Do pohoda bi radi uredili tudi kroniko vseh dvajsetih pohodov, nabaviti morajo potrebni material, značke in brošure, za ne-moteno izvedbo pa morajo zbrati tudi še precej finančnih sredstev.

Kangčendzenga na znamkah
VARŠAVA - Uspeh japonskih alpinistov na Yalung Kang (masiv Kangčendzenge), ki so ga kronali s prvenstveno smerjo, je dobil priznanje tudi na znamkah. Na znamki s podobo Kangčendzenge je napis: Klub Wisogorski Poznan - 15. VIII. 1984. Ne preseneča le dejstvo, da je od uspeha do izdaje preteklo tako malo časa, temveč tudi dejstvo, da so znamko s podobo (južnega grebena) Kangčendzenge že izdali leta 1980. Takrat za prva vzpona na Južni in Srednji vrh iste gore (maja 1978).

F.S.

Želje R. Messnerja
MÜNCHEN - Za Reinholda Messnerja je znano, da se želi kot prvi človek povzpeti na vse osemtisočake. Toda to ni njegov edini cilj. Kot prvi želi biti tudi na vseh najvišjih vrhovih kontinentov. Bil je že na Mt. Everestu (8848 m, celo dvakrat), pa na Mt. McKinleyu (6193 m) najvišjem vrhu severne, kot tudi na Aconcagui (6960 m) najvišjem vrhu južne Amerike. Bil je na Elbrusu (5642 m), ki ga nekateri štejejo za najvišji vrh Evrope in seve-da tudi na Mt. Blancu (4807 m), na afriškem prvencu Kilimandžaru (5895 m), na najvišji točki Avstralije Cousiscu (2230 m) itd. Ostaja mu le še, da se povzpne na najvišji vrh Antarktike Mt. Wilson (5140 m), ki ga pa tudi že ima v načrtu.

F.S.


ALPINISTIČNE NOVICE

X. dan varstva pred snežnimi plazovi
Komisija za vzgojo in izobraževanje PZS in komisija za GRS prirejata 12. in 13. januarja deseti dan varstva pred snežnimi plazovi. Teoretični del programa bo v prostorih RCOV v Poljčah pri Begunjah, praktični pa na Zelenici (ali kraju z najugodnejšimi snežnimi razmerami). Podrobnejše informacije nudi pisarna PZS (tel. 064/312-553).
Vzporedno s to akcijo bo - prav tako v republiškem centru za izobraževanje v Poljčah - tudi seminar za inštruktorje GRS. Začel se bo v soboto ob 14. uri, udeleženci pa morajo s seboj prinesti tudi lavinske sonde, lopatice za sneg, lavinske vrvice ter osebno opremo (tudi smučarsko) za delo na terenu. Udeležba je obvezna, prijave pa sprejema Marjan Salberger (tel. doma 064/50-367, v službi 064/50-589).

F.S.


Perčičev steber v Vežici
Mirko Kranjc (АО Črnuče) in Andrej Gradišnik (АО Ravne) sta 30. decembra preplezala Perčičev steber v Vežici. Dan pred tem sta pritrdila vrvi v prvih dveh raztežajih, nato pa smer preplezala, čeprav je hudo snežilo, prizanašal pa jima ni tudi veter. Temu primerna je bila tudi hitrost njunega plezanja: zadnja dva raztežaja sta morala plezati že v temi.

F.S.

Ženske v Himalaji
Ko je leta 1982 poskušala ženska alpinistična odprava pod vodstvom Wande Rutkiewicz priti na drugi najvišji vrh sveta K2 (Čogori), je bila v odpravi tudi slavna Francozinja, alpinistka in publicistka Christine de Colombel. Sad tega je sedaj tudi na knjižnih policah: izšla je njena knjiga »Voix de femmes au K2«, čudovito ilustrirana z deli Davida Beldena. Delo je pomemben prispevek k razumevanju ženskega alpinizma v Himalaji.

I. K.

Dejavnost АО IMPOL
Tudi člani АО IMPOL iz Slovenske Bistrice so se pretekli mesec zbrali na rednem občnem zboru. Ugotovili so da jih je bilo aktivnih 12 alpinistov, 4 pripravniki in 3 tečajniki, da pa so opravili le 314 tur. Toda med njimi je bilo kar 36 prvenstvenih, več pomembnih ponovitev, predvsem pa so imeli lani samostojno himalajsko odpravo, katere cilj je bila nova smer v J ostenju Čo Oja. Problem so tehnično rešili, hudo neurje pa jim je preprečilo, da bi prišli prek stene in na vrh. Prav priprave na odpravo, zlasti pa zbiranje sredstev - zaslužili so z delom na fasadah v mariborski soseski S 23 - so povzročile, da je bila aktivnost manjša kot prejšnja leta.
Med alpiniste so konec lanskega le ta sprejeli Toneta Galufa, trije tečajniki so »napredovali« med pripravnike, usposobil se je še drugi inštruktor, izvedli so smučarsko tekmovanje za memorial bratov Uršič pri Treh kraljih, pomagali pri organizaciji planinskega plesa ... Od novembra pa že deluje nova alpinistična šola katere vodja je Ivan Šturm.

F.S.


Občni zbor Akademskega PD

V četrtek, 10. t.m., ob 20. uri si bodo v »Kapelici«, dvoranici v študentskem domu na Kersnikovi 4 zbrali člani Akademskega planinske ga društva. Redni občni zbor sicer kakih pretresljivih sprememb v delo tega kolektiva ne bo prinesel, z zanimanjem pa pričakujejo predavanje Aleša Rotarja. Predstavil bo vzpone, ki sta jih s tovarišem lani opravita v bolivijskih Kordiljerah.

F.S.


Pred odhodom na Aconcaguo
Kot je sporočil Milan Gladek, je za odhod v Argentino že skoraj vse na red. Na pot naj bi odšli 15. januarja (morda štiri dni kasneje). Poleg njega ter Staneta Belaka in Janeza Benkoviča bo odšlo na pot še devet planincev, ki bi se radi (po normalni smeri s severa) povzpeli na najvišji vrh obeh Amerik Aconcaguo (6960 m). Vodja celotne akcije je Mišo Stanišič, organizatorji pa delujejo v okviru enega najmlajših ljubljanskih planinskih društev - PD Planja. Sicer pa bo vseh, ki bodo skupaj odpotovali v Argentino kar 35, pridružili se jim bodo namreč še sorodniki naših izseljencev ter člani kulturno-umetniške skupine. Vso akcijo vodijo v povezavi z Izseljeniško matico, v domovino pa se bodo vrnili 9. februarja.

F.S.

Aničin že povsem okreval
Aleksander Aničin-Anika, član beograjske АО, je lani tudi v Sloveniji opravil več zahtevnih prostih (in drugih) ponovitev. Letos pa je po odličnem začetku - še dan pred nesrečo (21. julija) sta z Milenkom Savičem prosto ponovila Rumeni raz v Mali Cini - padel v Mali Comicijevi direttissimi (Punta Frida) in se težje poškodoval. Že za dan republike pa je spet plezal. V Paklenici sta s Savičem prosto ponovila Šaleško v kombinaciji z Razom za veliko kladivo, več smeri pa klasično. Plezal je tudi že v domačih gorah, celo nekaj prvenstvenih smeri ter v Kleku. Po pripravniškem stažu, ki ga prav sedaj opravlja, pa želi priti v Slovenijo - da bi bil bliže goram.

F.S.


Franček ne miruje
Kot za preklic svojih izjav po vrnitvi iz Himalaje in za utišanje nekaterih sklepanj, da bo nehal s plezanjem, je Franček Knez 23. decembra »prečesal« ostenje Klemenče peči. V enem zamahu je ponovil kar 15 smeri.
Pa še zanimivost, ki je prišla z zamudo. Knez je po zaključku poskusov, da bi odprava АО IMPOL preplezala J ostenje Čo Oja, sam opravil (skoraj gotovo) prvi pristop še na zanimiv piramidast šesttisočak v soseščini. Smer, po kateri se je povzpel na vrh, za katerega nam ime še ni bilo mogoče ugotoviti, je ocenil s V, 60 st., 800 m, imenoval pa jo je Marija. Za vzpon je potreboval le štiri, za sestop po isti smeri pa dve uri.

F.S.

Vi ste to hoteli
John Bachar je leta 1982 preplezal dve smeri v steni Medlicott Doma (Tuolumne): Vi ste to hoteli (5.10) in Bachar-Yerian (5.11). Ker so poznali njegove sposobnosti - Bachar je začel kot boulder (poimenovanje po ameriškem mestu Boulder, plezalec na balvanih), potem pa dolžino svojih smeri vse bolj in bolj podaljševal - vse do leta 1982 nihče teh dveh smeri niti ni poskušal ponavljati. Tega leta sta dva evropska plezalca uspela priti do tretjega svedrovca v drugem raztežaju, potem pa se je odkrušil oprimek in prvi je padel 18 m čez drugega. Šele lani sta Alan Nelson in Rob Oravetz uspela ponoviti Vi ste to hoteli, v drugi smeri pa sta potem zaradi utrujenosti raje odnehala.

F.S.


Množica neosvojenih vrhov
Odkar je Kitajska leta 1980 ponovno odprla svoje meje tudi za alpinistične odprave, najprej za vzpon na Everest in druge znane vrhove, zanimanje kljub visokim stroškom narašča. Na kitajskem ozemlju so namreč najvišji še neosvojeni vrhovi, nekaj področij je celo še nepopolno kartiranih, do njih se je sila težko prebiti, le s karavanami in podobno, vse to pa daje odpravam še večji mik. Pravijo, da jim neosvojenih vrhov med 7300 in 7600 m še nekaj let ne bo zmanjkalo.

F.S.

Strma in previsna
Steno Bele peči poznajo v glavnem le tržiški alpinisti. Iz gozdov se dviga nad vasjo Lom po Storžičem, daleč se pride z avtomobilom, od tam pa je še okoli pol ure hoje do pod stene. Visoka je nekaj nad 100 metrov, je pa zelo previsna. Sem ter tja se najde trava, v glavnem pa je skala dobra in omogoča lepo plezanje. Splezano je že kar nekaj smeri, ki so v glavnem težke z dosti tehničnega plezanja. Nekateri pravijo, da je tukaj nekaj problemov ekstremnega prostega plezanja za naslednja leta. 13. decembra lani je Filip Bence soliral 7 smeri, med njimi tudi Krnsko, Direktno in Fazanovo, ki so vse V. in VI. težavnostne stopnje. Deset dni kasneje pa je skupaj z Milanom Megličem in Jožefom Rozmanom preplezal še eno novo smer, ki je najdaljša v tej steni - 130 m - in tudi najlepša. Imenovali so jo Božična, ocenili pa s VI, A2. Zanimivo je, da so plezali skoraj samo v srajcah. V tej steni, ki je obrnjena proti jugu, je ves dan sonce in ker je še v zavetju, je zares toplo.

Športniki leta 1984
Tudi letos je Društvo športnih novinarjev Slovenije razglasilo najboljše športnike v letošnjem letu. Med 28 imeni so tudi trije alpinisti: Franček Knez, Silvo Karo in Iztok Tomazin. Gotovo je to priznanje za našo dejavnost, hkrati pa tudi potrditev vrhunske kakovosti alpinizma in končno tudi priznanje, da alpiniste ne jemljejo več le kot »rekreativce«, ampak kot vrhunske športnike, ki dosegajo vrhunske rezultate in za dosego takšnih kvalitet tudi trenirajo kot vsi drugi vrhunski športniki

Levi steber Rzenika
Člani АО Kamnik Cene Berčič, Milan Gladek, Marjan Kregar in Bojan Pollak so 23. decembra 1984 opravili 1. zimsko (2. ponovitev) ponovitev Levega stebra, ki sta ga v prvenstvenem vzponu preplezala Milan Gladek in Miro Šušteršič leta 1983. Smer je dolga 7 raztežajev in ocenjena V, A1 - dve mesti, ostalo III-IV. Do roba stene so potrebovali 9 ur v slabih razmerah. Snega je bilo v položnejšem delu 10-15 cm, navpični odstavki pa so bili kopni in brez ledu. Poročajo tudi, da je ta dan Stane Močnik, pripravnik АО Kamnik, opravil »zimski izpit«. Delal je pred udeleženci AŠ, izpit pa je pri Žagani peči vodil Frane Kemperle.

SZ greben Planjave
Slavko in Marička Frantar (oba АО Rašica) sta prvo zimsko nedeljo preplezala v Planjavi SZ greben. Kljub lepemu vremenu sta imela zelo slabe razmere: prhek sneg, v katerem ne prime ne cepin ne dereze, skala je bila popolnoma zasnežena in odeta v ledene rože. Kljub vsemu sta bila v petih urah in pol že na vrhu.

Na Primorskem je topleje
Mitja Lo Duca in Darko Obid sta 18. decembra v Ospu opravila 1. P Rutke (Babna), ocena IV-V, A3. 100 m. Ponovila sta tudi Prečenje, Pero in Avtocesto.

Trije novi v АО Kozjak
Prvi zimski vikend so imeli člani АО Kozjak na Mariborski koči sprejem med alpiniste. Izpite so uspešno opravili trije starejši pripravniki: brata Branko in Darko Praprotnik ter Branko Škrlec. Sicer pa imajo dvakrat tedensko treninge v telovadnici na Pedagoški akademiji pod strokovnim vodstvom Ljuba Novaka, ki je profesor na akademiji in že več let član АО Kozjak. V začetku in za konec novembra so tudi plezali v Paklenici. Union, Slovensko, Raz malega kladiva, Karabore, Velebitaško itd.

Na Mengeški koči
Zadnji četrtek lanskega leta, 27. decembra, so imeli člani АО Mengeš tradicionalni zaključek leta. Na Mengeški koči na Gobavici so pregledali sezono 84 v kateri so opravili 305 vzponov. Številka je približno ista kot leto poprej, le kakovost je nižja. Priznanje odseka kot najuspešnejša sta dobila Janez Slokan, ki je opravil 59 vzponov, pri ženskah pa Irena Končina. Dogovorili so se tudi za delo v prihodnje.

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, USP
eXTReMe Tracker