Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Manj je več

sobota, 31. januar 2015, ob 18:19, Franci Savenc, ogledov: 1203

PZS - Manca Čujež: ... - tudi v planinskih vaseh

Avstrijski projekt Planinske vasi je kot primer dobre prakse pri uresničevanju določil Alpske konvencije na področju turizma nagovoril tudi slovenske turistične in planinske delavce ter predstavnike gorskih občin in različnih ministrstev. Gibanje na lastno moč, užitek na visoki ravni in bližina brez nespoštljivosti so osnovna vodila planinskih vasi, ki sta jih na povabilo Planinske zveze Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor RS v četrtek, 29. januarja 2015, na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani predstavila Christina Schwann in Roland Kals.

Projekt Planinske vasi je v Avstriji vzbudil veliko zanimanja in danes je vanj vključenih že več kot dvajset regionalno enakomerno razporejenih gorskih občin. Zaradi pozitivnega odmeva se zanj zanimajo tudi na Bavarskem, v manjšem obsegu so se že vključili tudi na Južnem Tirolskem v Italiji. Izjemno uspešen primer dobre prakse želimo kot potencialni prispevek k trajnostnemu turizmu podrobneje predstaviti tudi v Sloveniji, je uvodoma poudaril podpredsednik PZS Miro Eržen.

Avstrijska planinska zveza je v sodelovanju z avstrijskim ministrstvom za kmetijstvo, vode in okolje vzpostavila projekt Planinske vasi, ki pod pokroviteljstvom Alpske konvencije v krajih s planinsko tradicijo razvija trajnostne oblike turizma v skladu z naravnimi danostmi, vaško kulturo in kompetencami na področju planinske dejavnosti, kar v te kraje privablja številne pohodnike, plezalce, planince, turne smučarje in druge, ki za svoje dejavnosti ne potrebujejo veliko turistične infrastrukture.
Kot je poudaril sodelavec projekta Roland Kals, se je trajnostno naravnan projekt, ki korenini v letu 2003, sprva zdel malce nora ideja, a z leti se je izkazalo, da je tovrstni turizem v slogu Manj je več vse bolj aktualen za ciljno skupino turistov, iščočih visokokakovostne storitve. Ne pomeni le turistične ponudbe v prvinski naravi, ampak tudi osredotočenost prebivalcev k trajnostnemu razvoju, skladno z naravnimi danostmi in lokalnimi vrednotami na področju kulture in okolja, saj morajo vasi za vključitev zadostiti posebnim kriterijem, ki postavljajo omejitve glede velikosti, nadmorske višine, videza, turistične infrastrukture, prometne dostopnosti … Gonilo planinskih vasi so tri osnovna vodila: gibanje na lastno moč, užitek na visoki ravni in bližina brez nespoštljivosti, osnova za medsebojno sodelovanje planinske zveze in vasi pa podpis deklaracije, ki je za prebivalce pravi praznik in pomemben družabni dogodek.

Vključenost v projekt danes odraža zadovoljstvo občine in njenih prebivalcev, ki so ponosni, da je njihov dom, kjer ni vedno najpreprosteje preživeti, prostor, kjer drugi preživljajo dopust, se je o projektu skozi praktično prizmo razgovorila koordinatorica Christina Schwann. Planinske vasi nagovarjajo majhno nišo ljudi, ki želijo doživeti neokrnjeno gorsko pokrajino in najti mir, kar je v današnjem hitečem in glasnem svetu posebna vrednota. Planinske koče tako niso le zatočišče za planince, ampak tudi kotiček za druženje in kulinarična doživetja, k čemur spadajo tudi označene in vzdrževane poti. Ker kulturno pokrajino oblikuje kmetijstvo, je eden bistvenih elementov tudi trženje lokalnih pridelkov in izdelkov. Planinske vasi morajo zagotavljati čim širšo paleto z naravo in lokalno skupnostjo uglašenih dejavnosti v vseh letnih časih: od plezanja, pohodništva, alpinizma in v manjšem obsegu tudi turnega kolesarstva do turnega smučanja, krpljanja, teka na smučeh in sankanja – lahko individualno ali znotraj pripravljenih paketov, če gostje želijo vodenje ali udeležbo na različnih tečajih.

Projekt, ki se v Avstriji od leta 2008 financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in s strani ministrstva za okolje, je po šestletni zagonski fazi danes v javnosti prepoznan kot pomemben turistični gradnik, sta še izpostavila avstrijska gosta. Dejavnost gorskih središč, ki temelji na odgovornem odnosu tako prebivalcev kot gostov do gora, uživa velik ugled, občine si močno prizadevajo, da bi bile vključene in povratne informacije turističnih delavcev, ki projektu dajejo življenje, so zelo pozitivne. Kot enkratno priložnost za sodelovanje med akterji v gorskih območjih vidi planinske vasi tudi Blanka Bartol s slovenske kontaktne točke za Alpsko konvencijo, ki je izrazila upanje, da bo kakšna ideja padla na plodna tla. Sodeč po živahni debati udeležencev po predstavitvi slovenski turistični delavci vidijo priložnost v planinskih vaseh, prav tako pa si ob prostovoljnem ohranjanju planinskih poti in vzdrževanju planinskih koč želi tudi Planinska zveza Slovenije igrati aktivno vlogo znotraj turistične zgodbe, kot je za konec poudaril Eržen.

Besedilo in fotografije: Manca Čujež  

eXTReMe Tracker