Radio Dur, MigiDur, 17.06.04, Miha Pavšek: Za vikend se spet nekaj kuha, a bo vsaj še večji del sobote primeren za miganje. Morda ne kam visoko, nenazadnje je tam še več kot meter in pol snega. Morda raje na vrhove gozdne in drevesne meje, kjer je gorska pokrajina med najlepšimi. Ne verjamete, potem pa le preverite, za začetek v Zahodnih Karavankah.
Górniška popotnica
Vse po starem oziroma nič novega bi lahko rekli za ta konec tedna, ko se bo vreme spet poslabšalo. Jutri in v soboto bodo le popoldanske plohe in nevihte, ki jih bo nekaj več v soboto. V nedeljo pa bodo plohe in nevihte kar celodnevne. Letošnje poletje očitno čaka na sedmi mesec, o čemer priča tudi na vsega 20° C segreto morje v našem delu Tržaškega zaliva. Minuli vikend ste se lahko še enkrat prepričali, da je vsega krivo vreme! Tako nekako bi lahko namreč povzeli komentarje rezultatov in udeležbe na nedeljskih »evrovolitvah«. Marsikdo, ki bi se jih udeležil, je zaradi slabega vremena ostal doma. Rezultati pa so z vidika glavnih protagonistov tako ali tako vedno dobri in obetavni, česar za vreme pač ne moremo vedno trditi. In kaj vse bi še lahko našli naši parlamentarni modreci (še dobro, da je šla Venera mimo Sonca že prejšnji teden!), da bi zanikali že samo najmanjši namig o svojih ali strankarskih skromnih dosežkih. Na srečo pa imajo svojih pet minut slave bolj redko, zato jih morajo temu primerno izkoristiti. In vse to nas čaka letos najmanj še enkrat, če ne bo do konca leta še kakšne nepredvidene »referendumske« nevihte.
V gorah so posledice podnebnih sprememb morda še bolj opazne, kakor v dolini, v tem pogledu pa nas še posebej zanimajo podnebne razmere v preteklosti. Veliko o tem lahko izvemo tudi s pomočjo dreves, še posebej tistih na gozdni in drevesni meji. Slednja poteka še nekaj sto metrov višje od prve. Tovrstne raziskave spadajo v domeno dendrometrije, vede o merjenju dreves oziroma natančneje dendrokronologije. To je veda, ki se ukvarja z določanjem starosti dreves s preučevanjem njihovih letnic. Metoda je uporabna tudi za določanje preteklih okoljskih razmer, še posebej za preučevanje sprememb podnebja z raziskovanjem določenih drevesnih vrst. Izhaja iz teorije, da debelina letnice v deblu odraža količino padavin in temperaturo v letu, ko je nastala. Na splošno velja, da širša kot je letnica, hitreje je raslo drevo in boljše so bile v tem letu rastne razmere. Za vsako drevo pa so še posebej pomembne padavinske in temperaturne razmere. Vsako drevo je zato svojevrstna živa vremenska postaja, pri kateri pa je podatke nekoliko bolj zapleteno razbrati.
Dendrokronologi ugotavljajo, da je na ta način moč dobiti sorazmerno zanesljive podnebne podatke tudi za tisoč in več let nazaj, in to leto za letom. Čeprav je bilo zadnje desetletje pri nas pretoplo in presuho, pa lahko s takimi raziskavami ugotovimo, da ni to nič posebnega. Na temelju tisočletnih meritev se da ugotoviti, da se je to že dogajalo v preteklosti, tudi večkrat v stoletju. Pri tem pa nam lahko pomagajo podrobnosti kot je na primer dejstvo, da ni sušno obdobje nikoli trajalo zaporedoma več kot nekaj let. Sicer slaba tolažba, a vendarle vsaj ena v zadnjih, vse bolj toplih letih. Tovrstni letni podatki so lahko zanimivi tudi za napovedovanje krajevnih podnebnih in vremenskih vzorcev. Vse več je namreč takih neučakancev, ki bi radi vedeli, kakšno bo vreme v drugi polovici leta ali pa vsaj prihodnji mesec. Če bomo zastavili to soboto pot dovolj zgodaj, se lahko še pred popoldanskim poslabšanjem vrnemo z Mojstrovice (1816 m) v Zahodnih Karavankah.
Med vedno dobrodošlimi »pomočniki« na turah so tudi naše gozdne ceste, katerih skupna dolžina pri nas že presega 10.000 km! Ena takih je tudi gozdna cesta, ki se odcepi od glavne ceste JeseniceKranjska Gora takoj za naseljem Belca. Usmeri nas na karavanško stran Doline (pisano z veliko začetnico - tako pravijo domačini Zgornjesavski dolini) in nas privede po stranski dolinici ob istoimenskem potoku do ostankov gozdarskih koč na Riglju na okrog 1000 m. Tu bomo pustili jeklenega konjička ter se odpravili naprej po cesti, pri čemer se držimo levih odcepov. Cesta nas po poldrugi uri hoje pripelje do lovske koče na planini Mikulovica, od koder je le še nekaj več kot pol ure in že smo na nekaj malega več kot 1600 metrov visokem veznem robu med Tišlerico in našim ciljem. Po njem ne bo težko najti prostranega in razglednega vrha Mojstrovice, pod katerim je s »kapitalnimi« macesni posejana planina Bavhe, na kateri še vedno pasejo. Lahko pa jo mahnete še dalje proti jugozahodu na sosednji Visoki ali tudi Kurji vrh (1828 m). Brez zadržkov povabite s seboj tudi gorske kolesarje, če jim le ni odveč tistih pol ure hoje pod vrhom čez planino Bavhe.
Z gorskimi cvetlicami posejan svet je najslikovitejši ravno pod vrhom, ki nas bo za povrh vsega nagradil še z nekoliko nenavadnim razgledom na Mežaklo, Martuljške gore in Kranjsko Goro. Pri vrnitvi bomo bolj ali manj sledili trasi vzpona, kdor pa tega ne mara si lahko do avta poišče tudi svojo različico poti, pri čemer naj mu bo vodilo šumenje Belce, seveda pa ne bodite presenečeni nad kakšnimi skoki, grapami ali težje prehodnimi deli gozda. Na podoben način je verjetno nekdaj sestopal tudi znani gornik in skalaš dr. Miha Potočnik, ki je bil doma z Belce in je hodil po gorah na karavanški strani Save Dolinke. Sicer pa je mnogo bolj znan po svojih plezalnih podvig onstran doline in tokratnega našega cilja. Ko bomo spoznali ta nekoliko skrit in manj znan gorski kotiček nam bo jasno, zakaj se je ta znani gornik »oženil« z gorami in tudi v gorah. Poročil se je namreč na Triglavu, kar je zabeleženo tudi na celuloidnem traku - v 2. slovenskem celovečernem filmu z naslovom "Triglavske strmine" (1932). Ej, to vam je prava kino predstava, kot nalašč za deževno nedeljo...
Gorniški pozdrav,
Miha