Igor Zlodej: Gore so tako lepe, še posebej pozimi so nadvse očarljive in neizmerno privlačne, seveda le za tiste, ki jih imamo radi, ki brez njih preprosto ne moremo. Tudi Dejan ima rad gore, sem prepričan ...
Ampak za visoke gore, še posebej za našo najvišjo goro je že prav, da izberemo lep dan. Pozimi po možnosti sončen, brez vetra. In ker znam izbirati, ter, ker so mi že od nekdaj nadvse všeč prosti ponedeljki sem se zapeljal v Krmo.
Tudi pot iz Krme na Kredarico je lepa, več desetkrat sem jo prehodil. Letos je sicer malo snega, ampak je šlo od avta do Kredarice na smučeh.
Pozdravim dolgoletna prijatelja Janeza Gartnerja (starosta vremenskih opazovalcev na Kredarici) in Francija Mežana. Klepetamo o vsem mogočem, tudi o tem, da sta imela pestro izmeno. Dva sta imela težave z meglo, enega so reševali. Pa tudi veliko lepega sta znala povedati. Dva parčka sta se jima v teh dneh še posebej vtisnila v spomin. Bi še poslušal, ampak sta se pripravljala za odhod v dolino, meni se je pa tudi mudilo, saj me je čakal še vzpon na vrh.
Odlične razmere, skoraj brezvetrje, sonce, pa kljub temu -13 stopinj. Med vzponom sem videl kje in kaj se je zgodilo Dejanu. Greben je letos obilno zasnežen, ter temu primerno zahteven. Na vrhu pa kot v raju. Brezmejni pogledi in krasni občutki, ko si tam gor, najvišje pri nas, pa četudi povsem sam, je vse in vsi okoli tebe smile emoticon.
Sestopim, vmes je že opravljena menjava. Nova izmena me že pričakuje, Rado, Marjan, Marko, okoli 10 dni bodo gor, od srede naprej bolj ali manj sami, kljub vsemu čudovita služba, najboljša v državi smile emoticon.
Odsmučam. Najprej dol do "švelerjev", potem prečim proti Kurici, pa dol do Prgarce in na Malo Polje, ter naprej do Vrtače. Tam snamem smuči in jih nosim dol do konca "bukovja", po cesti pa je šibalo, da sem se komaj ustavil pri avtu ...
Igor Zlodej