Delo, Šport: ... Najprej v steno Lotseja, nato pa še stena Anapurne
Tomo Česen konec meseca odhaja v Himalajo - Njegov cilj: južna stena Lotseja in zahodna stena Anapurne I, obe solo v alpskem slogu
LJUBLJANA - Konec tega meseca odhaja v Himalajo sicer majhna alpinistična odprava, vendar so njeni cilji ekstremno zahtevni. Gre namreč za južno steno 8516 metrov visokega Lotseja in zahodno steno 8091 metrov visoke Anapurne I. Vodja in edini plezalec je Tomo Česen, do baznega tabora pa ga bosta spremljala še zdravnik Janko Kokalj in snemalec Matjaž Ravnihar.
Po svoji kvaliteti gre seveda za osrednjo letošnjo odpravo, ki jo ima v svojem načrtu Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS. Načrt Toma Česna smo razgrnili že minuli teden. Najprej bo na vrsti stena Lotseja, za njo pa še stene Anapurne. Ali bo to takoj ali v pomonsunskem (jesenskem času) je odvisno seveda predvsem od fizičnega in psihičnega stanja Toma Česna po plezanju
v Lotseju.
Minuli teden smo si nekoliko podrobnejše ogledali Lotse, danes pa si pobliže oglejmo še Anapurno. To je prvi osemtisočak, ki je bil osvojen. Letos bo namreč minilo točno 40 let od takrat, ko sta na vrhu stala slavna francoska alpinista Maurice Herzog in Luis Lachenal. Po tem vzponu leta 1950, ko so Francozi osvojili goro po severni strani (danes je to normalna smer), je bilo na vrhu seveda še veliko alpinistov in ne samo po severni strani. Zlasti znana je južna stena, kjer je bilo veliko obiska, nekoliko manj obiskana pa je zahodna in severozahodna stran te gore. Prvi so v tem delu leta 1984 poskušali ponovno francoski alpinisti in v SZ steni Neimenovanega vrha (ki je v grebenu, ki poteka do glavnega vrha) dosegli višino 7200 m. Istega leta jeseni sta dva švicarska alpinista (eden izmed njiju je bil znani Jean Troillet, ki je nekaj let zatem skupaj z Erhardom Loretanom izredno hitro splezal na Everest po severni strani) poskušala z alpskim stilom v zahodni steni (stena glavnega vrha). Splezala sta do višine 7600 metrov, tam pa sta morala žal zaradi ozeblin obrniti. Imela sta le še 500 metrov lažjega svet do vrha.
Spomladi prihodnjega leta je bil v SZ steni Messner. Začel je pravzaprav v zahodni steni, potem pa speljal smer po SZ steni in rebru Neimenovanega vrha ter po zahodnem grebenu na vrh. Skupaj s soplezalcem je sestopil po isti smeri, ki je bila opremljena do višine 6500 metrov. To je bil takrat Messnerjev enajsti osemtisočak, in sicer v obdobju, ko mu je bil Poljak Kukuczka vse bolj za petami. Messner je celo izjavil, da je ta njegova smer v Anapurni ena izmed najlepših njegovih smeri v Himalaji.
Za konec tega pregleda pa še poskus francoske odprave jeseni leta 1986, ko so poskušali dokončati svoj poskus iz dveh let prej. V ekipi je bil tudi slavni Patrick Gabbarou. V navezi s Šerpo je v alpskem stilu splezal novo smer v SZ steni na vrh Neimenovanega vrha (visok je okoli 7700 m), pri poskusu proti glavnemu vrhu pa sta zaradi izčrpanosti odnehala.
Celotna bilanca je torej Messnerjeva smer v SZ steni, ki poteka do vrha, in pa Gabbaroujeva, prav tako v SZ steni, ki se konča na. Neimenovanem vrhu. Stena glavnega vrha Anapurne Oziroma zahodna stena pa še nima nobene smeri. Visoka je približno 3000 metrov in zaradi solidne strmine ni nobenih posebno nevarnih serakov.
Za večji vpliv PZS v družbenih procesih
Programska kandidatura Andreja Brvarja za predsednika Planinske zveze Slovenije
PZS že nekaj časa zaostaja za potrebami in interesi planinskega gibanja. Podobna trditev velja tudi za planinska društva. Planinska organizacija se v družbene procese, ki se v Sloveniji odvijajo v tem desetletju, ni aktivno vključevala, zato je njen vpliv v družbi močno upadel.
Pojavne oblike krize PZS se zrcalijo na naslednjih področjih:
a) Vsebina dela
Na mnoga vsebinska vprašanja ne reagiramo pravi čas. Ta trditev se potrjuje na gospodarskem področju (odprta vprašanja uporabe energije, odpadkov, transporta, zvez). V vzgoji in izobraževanju nam ne uspe preseči ozkosti in zaprtosti, da bi vzpostavili konsistenten sistem. Na ekološkem področju smo izgubili nekdanjo vodilno vlogo v slovenskem prostoru. Na nove oblike rekreacije, ki se dotikajo na tak ali drugačen način gora, praviloma ne reagiramo na ustrezen način (prosto plezanje, jadralno padalstvo, gorska kolesa itd).
b) Kadri
Na mnogih vodilnih mestih v planinski organizaciji so ljudje, ki jih je čas prehitel. Tudi zato se planinski organi niso sposobni odzvati potrebam današnjega trenutka. Ta ocena izrazito velja za sedanji Glavni odbor PZS.
c) Materialno področje
Reprodukcijska sposobnost planinske organizacije šepa. Z redkimi izjemami ne najdemo dovolj kapitala za vlaganje v planinske projekte.
To oceno je v splošnem potrdila tudi zadnja prekinjena skupščina, saj neudeležba delegatov kaže tudi na dejstvo, da planinska društva nimajo interesa za sodelovanje v taki planinski zvezi. Na srečo je uspelo v pripravah na izredno skupščino pripraviti spremembe statuta, ki predstavljajo potreben pogoj za preseganje kriznega stanja. Omogočajo neodvisno pozicijo planinski organizaciji, obenem pa smo razbremenjeni nepotrebnih formalnih procedur, kar bo lahko uveljavilo projekten način dela v PZS.
Vsak program dela planinske organizacije, tudi ta, mora upoštevati njeno dvojno vlogo v slovenskem prostoru. Na eni strani mora z delovanjem vplivati na celotno narodovo zavest in krepitev planinskega gibanja, na drugi strani pa mora biti njeno delovanje usmerjeno v zadovoljevanju interesov svojih članov. Delovanje PZS vidim v naslednjih točkah:
1. Osnovni ton delovanja PZS v prihodnjem obdobju naj bo usmerjeno v razreševanje ekoloških vprašanj.
2. PZS naj deluje predvsem v krepitev planinskega gibanja. Zato naj razvija zlasti založništvo, propagando, šolanje kadrov, informatiko in razvoj skupnih projektov s profesionalnimi sistemi.
3. Potrebno je doseči profesionalizacijo povsod tam, kjer so razmere in potrebe prerasle amaterski pristop. Ocenjujem, da smo temu najbližje na gospodarskem področju, deloma pa tudi v vodništvu, GRS in alpinizmu. Profesionalizacijo je potrebno peljati v povezavi z licencami. Nadzor nad izdajanjem licenc naj obdrži PZS in s tem črpa »dividende« na vloženo znanje. Nove ideje in usmeritve bomo preverjali kot eksperiment v planinskih društvih. Nekatere bomo lahko ustanavljali začasno le za take eksperimente.
4. Na gospodarskem področju je potrebno takoj odpreti naslednje razvojne projekte: energija, transport, odpadki in zveze. Takoj je potrebno vzpostaviti nadzor nad lastnino PZS (zlasti velja to za gozdove). Dohodek iz koriščenja te lastnine namenjati v sklad za obnovo vseh planinskih postojank. Ne podpiram idej, da se prispevek PVP spremeni in bremeni vse člane planinske organizacije. Prav tako je potrebno centralno pristopiti k ureditvi nekaj tabornih prostorov v visokogorskih dolinah za razvijanje novih oblik letovanja mladine po vzoru programov zahodnoevropskih planinskih organizacij.
5. Potrebno je sanirati poti, ki jih je najbolj načela erozija in opustiti vse »bližnjice«. V najkrajšem času je potrebno izdelati slovensko transverzalo za gorska kolesa ter lokalne transverzale v bližini urbanih središč. Pri njihovi pripravi je potrebno predvsem izkoristiti dejstvo, da imamo sredo-gorski svet prepleten s tisoči km javnih in gozdnih cest, ter da le do manjšega števila planinskih postojank ne pripelje cesta.
6. V vzgoji in izobraževanju kadrov moramo poenotiti programe, skrčiti število nazivov, sprejeti enotna načela za pridobitev nazivov in podaljševanje licenc. Potrebno je pripeljati planinstvo v učne programe osnovnih šol, in sicer postopoma: najprej planinsko obarvani športni dnevi in potem planinske šole v naravi in kasneje planinstvo kot fakultativni predmet. Tem vsebinskim vprašanjem dajem prednost pred graditvijo vzgojnoizobraževalnega centra. Izgradnjo centra v Bavšici si predstavljam le z angažiranjem kapitala katere od turističnih organizacij. Z njimi bi lahko v takem centru obudili pred časom pokopan model jugoslovanske planinske šole. Potreben pogoj za tak pristop pa je, da znotraj planinske organizacije uredimo vprašanja, navedena na začetku te točke.
7. Obstoječe podatke in informacije (o planinskih postojankah, poteh in strokovnih kadrih) moramo urediti v enotno bazo podatkov in jo vključiti v sistem turističnih inforamcij.
8. Planinska organizacija se mora pripraviti na povečan pritok tujcev zaradi popotniškega booma v Evropi. Zato moramo oblikovati cenovno politiko v postojankah, pripraviti vodnike v tujih jezikih in ponuditi ustrezno vodniško službo v povezavi s turističnimi agencijami.
9. Zavzemam se za sodelovanje s planinskimi organizacijami v Evropi. Prednost naj imajo stiki s sosednjimi državami in državami Evropske skupnosti. Strokovni obiski naj imajo prednost pred protokolarnimi.
10. Zavzemam se za znatno zvišanje članarine. Članarina za člane mora biti med 10 in 20 DEM, društvom naj bi ostalo 80% članarine, ki naj bi jo usmerila pretežno v programe planinske mladine. Potrebno je vpeljati več kategorij članarine: A in B za člane, C za mladince in D za pionirje.
11. Sedež PZJ naj se prenese v Ljubljano. Će nam to ne uspe, je potrebno poiskati možnosti da se PZS direktno včlani v mednarodne planinske organizacije. Skupno moramo oblikovati nekaj YU trekingov, v katerih bomo zajeli najbolj zanimive planinske predele v drugih republikah. Te predele bomo pomagali infrastrukturno opremiti (poti, karte, postojanke) z usmerjanjem sredstev za manj razvite.
12. Potrebno je obdržati prakso, PZS svoje čelne kadre črpa iz lastnih vrst. Nujno moramo profesionalizirati mesto tajnika PZS, ki naj bo obenem tudi vodja delovne skupnosti.
13. V ospredje nerešenih problemov planinskega športa za dosežek — alpinizma — vedno navajamo materialna vprašanja; dejansko pa so vsebinski (ideološki) razlogi tisti, ki potiskajo to dejavnost na rob. Zavzemam se za tehtno in poglobljeno razpravo kaj ta dejavnost pomeni danes za planinsko gibanje in planinsko organizacijo. Ekspedicije je potrebno prilagoditi zakonitostim, ki vladajo v vrhunskem športu. Na materialnem področju to pomeni podrejanje tržnim načelom. Planinska zveza Slovenije mora pripraviti seznam vrhunskih projektov in posameznikov, v katere naj bi vlagala podjetja. Vsekakor na začetku ne smeta biti več kot dva vrhunska projekta na jugoslovanski ravni na leto.
14. V tem mandatnem obdobju bo planinska organizacija praznovala 100-letnico delovanja. Menim, da je ta jubilej potrebno proslaviti predvsem delovno. Uresničitev tega programa, prireditev mednarodnega simpozija, priložnostni izidi knjig in centralna proslava bodo dostojno obeležili jubilej ene izmed najstarejših organizacij v Sloveniji.
15. Vodenje PZS za naslednji dve leti želim izpeljati z naslednjo ekipo: Tone Škarja, Jože Stanonik, Jože Dobnik, Janko Pribošič, Tomaž Banovec, Tomaž Vrhovec, Bojan Žlender, Bojan Brvar, Marija Fabčič, Peter Štiglic, Franci Vesel, Franci Savenc, Marjan Raztresen.
16. Pri uresničevanju programa se bomo povezovali na posameznih projektih z vsemi subjekti v Sloveniji ne glede na politično, versko ali svetovnonazorsko pripadnost. V tem času se je politični prostor že tako izoblikoval, da postaja očitno najbolje za planinsko organizacijo, da zavzame nadstrankarski položaj. Zato je nujno, da PZS ni kolektivni član nobene politične stranke. Isto priporočam tudi za planinska društva in za vodilne položaje v planinski organizaciji. Ta hip nobena izmed političnih strank v Sloveniji nima zadovoljivo opredeljenega odnosa do planinskega sveta. Planinska organizacija bo svoj odnos do posameznih strank gradila predvsem na podlagi njihove opredelitve do konkretnih vprašanj, ki zadevajo organizacijo.
Ta vprašanja so v tem trenutku naslednja:
- kako bodo v politiki do športa opredeljevali odnos do množičnega športa in do alpinizma.
- kako si predstavljajo sanacijo onesnaženega okolja, zlasti vpliva kislega dežja ter kako bodo podpirali ekološke projekte, s katerimi bo prišla planinska organizacija pred državne sklade (pota, zavarovanje virov pitnih voda).
- kako bodo opredelile odnos do predlagane širitve mejnega pasu.
- kako bodo opredelile stališče do zveznega zakona o društvih.
- kako bodo podprli predloge planinske organizacije za projekte poseganja družbe v planinski svet ali planinstvo (predlog planinskega programa za manj razvite, predlog uvajanja planinstva v šole itd.).
Andrej Brvar
Pred izredno skupščino PZS
LJUBLJANA - V soboto, 24. t. m. ob 9.30 bo v domu JLA izredna skupščina PZS. Do nje je prišlo, ker na lanski 19. redni skupščini iz proceduralnih razlogov niso izvolili predsednika.
V. d. predsednika PZS Jože Dobnik in vsi organi PZS (ki jim je bil podaljšan mandat) so v teh štirih mesecih napravili res veliko. Posodobljen je bil Statut PZS in Poslovnik, dodatno so pretresli kadrovska vprašanja ... Lahko rečemo, da je - vsaj s formalnih gledišč - že vse pripravljeno za konstruktiven zbor zastopnikov slovenskih planinskih organizacij. Sodeč po novicah s terena je bilo namreč veliko narejenega tudi v okviru meddruštvenih odborov in PD.
Sedaj sta pomembni predvsem dve vprašanji - bo udeležba taka. kot je treba (statut predvideva maksimalno 225 delegatov!) in ali bodo delegati res »oboroženi« s stališči članstva (ali vsaj UO)? Vodstvo PD bi morala predvideti ne le, katerega izmed kandidatov velja primarno podpreti (voliti), temveč tudi sekundarno, v drugem krogu, če bi morebiti osnovni kandidat odpadel. Delegati so namreč trije in v prvem krogu bo eden izločen. Programska izhodišča Andreja Brvarja, Franca Ekarja in dr. Toneta Strojina so bolj ali manj znana. Će so bili v njih premalo jasni, naj jih delegati pred volitvami Je »izprašajo«, če pa se ne strinjajo le z delom njihovega programa, pa jih na to lahko tudi opozore.
Ker pa predsednik sam in njegova stališča morda še premalo nakazujejo prihodnjo »planinsko politiko«, navajamo tokrat še listo njihovih najožjih sodelavcev. Andrej Brvar predlaga štiri podpredsednike: Jožeta Dobnika za stike s PD, Toneta Škarjo za vrhunski alpinizem, Jožeta Stanonika za gospodarstvo in Marijo Fabčič za nove oblike dela, dr. Tone Strojin pa tri: Jožeta Stanonika za planinstvo, Toneta Škarjo za alpinizem in Jožeta Dobnika za stike s PD. Torej skoraj identični listi, še posebej, ker oba predlagata za (profesionalnega) tajnika Janka Pribošiča. Liste kandidata Franca Ekarja pa žal še ne moremo predstaviti, ker odbor za kadrovska vprašanja v njegovem imenu še ni dobil soglasij predlaganih.
Franci Savenc
ALPINISTIČNE NOVICE
Ponovila Superkoluar v Taculu
Damjan Vidmar (plezalni klub Škofja Loka) in Tomaž Žerovnik (AO Štore) sta 10. marca v dokaj dobrih razmerah v 7 urah ponovila znani Superkoluar (ED) v vzhodni steni Mont Blanca du Tacula. Prvih 100 metrov sta plezala po stebru, potem pa do vrha po ledu.
Ponesrečene niso našli
Poljski alpinisti so 26. maja 1989 izgubili pet odličnih alpinistov, ki so izgubili življenje v snežnem plazu pod zahodnim grebenom Everesta. Zato so lansko leto organizirali posebno odpravo, ki naj bi ponesrečene našla in jih pokopala. Odprava je imela izhodišče na kitajski strani, in sicer na ledeniku Rongbuk, Pobočje, kjer se je zgodila nesreča, so sicer dosegli, žal pa niso mogli najti nobenega izmed ponesrečenih. Kljub temu so na sedlu Lho La opravili pogrebno mašo.
Ni zanimanja za zimski tečaj na Komni
Komisija za alpinizem pri PZS obvešča, da zaradi premajhnega števila udeležencev in slabih snežnih razmer zimskega alpinističnega tečaja, ki bi moral biti na Komni od 25. do 31. t. m., ne bo.
Plezalni tabor UIAA
Južnotirolski alpinistični klub organizira od 21. do 28. julija letos mednarodni alpinistični tabor v Dolomitih, katerega se lahko udeležijo plezalci od 17 do 25 let. Udeleženci tabora bodo glede na njihovo izkušenost (morajo pa obvladati vsaj III. stopnjo) plezali v skupini Treh Cin, in sicer smeri od III. do VI. stopnje, spremljali pa jih bodo izkušeni gorski vodniki. Organizatorji so planirali po 5 udeležencev iz vsake države oziroma alpinističnega kluba, od katerih mora vsaj eden obvladati nemški, angleški ali italijanski jezik.
Stroški tabora znašajo 100.000 Ur, ki so plačljivi ob prijavi ali pa ob prihodu. Prijave na obrazcu (zaintere-sirani ga bodo dobili na Komisiji za alpinizem) je potrebno poslati na naslov Alpenverein Südtirol Jugend, Vintlerdurchgang 16, 39100 Bozen, Italija.
Nov filmski festival
Od 9.-10. decembra lani je bil v Chandannagarju v Indiji in privabil približno 2000 gledalcev. Organizatorji festivala se pred njegovim začetkom niso posebej potrudili za propagando, tako da je bila večina filmov iz Indije in Velike Britanije. Tretjina filmov so bila pravzaprav poročila iz alpinističnih odprav: Na festivalu so izbrali in pokazali gledalcem približno 15 filmov. Glavno nagrado »Himalaya Award« je dobil angleški film prostega plezanja z naslovom Buoux, ki ga je režiral Alan Hugues. Posebna nagrada pa je bila dodeljena švicarskemu filmu »1811-1988, gorništvo v Švici« zaradi njegove poučne vrednosti. Organizatorji upajo, da bo postal festival tradicionalen. Letos bo prav tako na sporedu v decembru, prijave pa je potrebno poslati na naslov »Giri-Doot«, Ananda Cottage, Bagbazar, Chandannagar, WB 712 136, Indija do konca meseca marca.
Nad Koroško in v Raduhi
Kamniški alpinisti so ponovno plezali v stenah nad Korošico. Marko Prezelj, Tomaž Juvan in Andrej Zabret so prosto ponovili Desno smer (VI), Prezelj pa je soliral še Kamniško v Vršičih. Danilo Golob in Tomaž Humar sta plezala v Rzeniku in prosto ponovila (VI) Centralni steber. Poslali so tudi novico, da sta prvo ponovitev smeri Pepa v Koglu, ki smo jo minuli konec tedna pripisali Juhantu in Frantarjevi, opravila lanskega septembra Matjaž Wiegele in Andrej Zabret.
V Veliki Raduhi pa sta bili opravljeni dve 1. zimski ponovitvi nekoliko lažjih smeri. Miha Mihev in Franc Pušnik sta 29. februarja ponovila Tri gracije (V/IV, III, 350 m), ista dva pa sta 11. marca ponovila še Tetino smer (V+/IV, II, 400 m).
Predstavitev nove plezalne stene
DOMŽALE - V torek, 20. t. m., ob 20. uri vabijo domžalski alpinisti in domače delovne organizacije na otvoritev moderne plezalne stene, ki so jo postavili v dvorani Komunalnega centra, peta taka umetna stena v Sloveniji, ki jo je projektiral arhitekt in alpinist Ajo Slamič, naredili pa delavci Graditelja iz Kamnika, sodi med najsodobnejše objekte za športno plezanje. Stena je široka 10 m, visoka 8 m, pripojev za umetne oprimke pa je po vsej steni več ko 3000. Demonstracijo bosta pripravila Silvo Karo in Janez Jeglič-Johan, ki sta prav tako sodelovala pri gradnji.
N. S.
Plezalni poligon v Idriji
IDRIJA - Ob skromni ponudbi telesnokulturnih objektov so Idrijčani te dni bogatejši za umetno plezalno steno. S pomočjo telesnokulturne skupnosti Idrija, Rudnika živega srebra in Gostola so jo člani Alpinističnega odseka Idrija postavili v mah telovadnici Športnega centra.
Deset metrov dolga in pet in pol metrov visoka stena je sestavljena iz štirih elementov: položnejšega za začetnike, vertikalnega, s previsom in s streho.
Idrijski alpinisti svojo novo pridobitev že s pridom uporabljajo, v naslednjih dneh pa bodo njen namen predstavili tudi osnovnošolski mladini.
Brane Ternovšek