Večer, 17.06.04, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: 33. srečanje je bilo pod Košuto
33. srečanje zamejskih planincev v Selah na avstrijskem Koroškem
Zamejski planinci so se srečali v Selah
Združevanje slovenskih planincev je zamisel, ki se je globoko zasidrala na obeh straneh meja
Letošnje, že 33. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev je potekalo v idilični vasici pod Košuto, v Selah (Zell Pfare) v nedeljo, 13. junija, v kraju, kjer so se prebivalci v času plebiscita leta 1920 s 97 odstotki izrekli za priključitev k Sloveniji. Sele so tudi izhodišče za druge prelepe planinske ture: Košuta (2136 m), Obir (2142), Grlovec (1840 m).
Slovensko PD Celovec je bilo doslej že sedemkrat organizator tovrstnih srečanj v različnih krajih: Poden, Bleščeča planina, Lepena pri Železni Kapli, Bilčovs, Globasnica, Radiše.
Namen srečanja zamejskih Slovencev je dobro znan: nekoč, ko so bile meje zakoličene ostro in neizprosno, je bilo takšno druženje edina vez med planinci. Združevanje slovenskih planincev preko državnih meja je bila zamisel, ki se je globoko zasidrala na obeh straneh. Vsi udeleženci, zbrani v Selah, so se zavzemali, da bi, kljub vstopu Slovenije v EU, srečanja ohranili, morda le v nekoliko drugačni obliki.
V pozdravnem govoru je predsednica PZS Slavica Tovšak poudarila pomembnost takšnega srečanja in vse prisotne pozdravila v imenu predsedstva PZS. Opozorila je na vrsto slovesnosti, ki so jih ob vstopu v EU organizirala PD in PZS. Povabila je prisotne na vseslovenski planinski pohod od Prekmurja do Triglava, ki se bo zaključil 26. avgusta 2004, ko se bomo slovesno poklonili osvojitvi Triglava pred 226 leti. Na tromeji Italije, Avstrije in Slovenije je bila pomembna slovesnost, prav tako v Novi Gorici in na številnih slovenskih vrhovih. Na tromeji so se srečala vodstva gorskih reševalnih služb. Poudarila je pomen tradicije dosedanjega, 33-letnega srečanja in sklenila z mislijo, da bo PZS še naprej skrbno spremljala aktivnosti, nova srečanja in sodelovala pri njihovi realizaciji.
Letošnji prireditelji so bili planinci SPD Celovec, udeleženci pa so kljub debelim deževnim kapljam prišli od vsepovsod: iz Gorice, Jesenic, Trsta, Beneške Slovenije, Bohinja, Mojstrane, Maribora; 400 udeležencev so našteli organizatorji.
Planinci so se podali na pohod po dveh poteh: do tri ure oddaljene koče pod Košuto (Koschutahaus), kamor jo je ubrala večina planincev, drugih 25 planincev je v dežju in snegu osvojilo 5 ur oddaljeni vrh Setiče (1922 m).
Kulturni spored so po vrnitvi z obeh planinskih tur popestrili: godba Železar z Jesenic, mešani pevski zbor Sele, župan pa je predstavil kraj, kamor je vredno priti. Ubrana pesem v slovenskem jeziku je vzbujala željo, da bi v tej pokrajini kar ostal.
V Selah je doma slovenski jezik. Ima svoje posebnosti, v vsaki vasi govorijo nekoliko drugače. V krogu nekaj ur hoda se, na primer, za besedo krompir uporabljajo kar trije izrazi: repica, čompe, zemeljske hrušče. Še težje je razumeti jezikovne posebnosti Beneških Slovencev, vendar v jedru je to jezik, ki je naš, ki živi v vsakdanjem življenju in želi biti ohranjen.
Žal, število članstva upada tudi v SPD Celovec. Predsednik društva Hanzej Lesjak ocenjuje, da v društvu nihče ne dela z mladimi. To je resen problem, ki ga poznamo tudi pri nas.
Slavica Tovšak, je še povedala: "Vsa SPD, ki delujejo zunaj meja Slovenije, si želijo tesnejših povezav s PZS in planinskimi društvi v Sloveniji. PZS bo morala temu posvetiti več pozornosti in se opredeliti do članarine in sodelovanja." Prihodnje leto bodo prireditelji srečanja planinci SPD iz Gorice.
Urška Šprogar