Dnevnik.si - Aljaž Potočnik: Po dolgih letih priprav, več neuspešnih poskusih in devetnajstih dneh plezanja sta se ameriška plezalca Tommy Caldwell in Kevin Jorgeson okrvavljenih prstov ...
... povzpela na vrh granitnega monolita El Capitan.
Slovenski alpinist Silvo Karo pravi, da gre nedvomno za izjemen dosežek.
Američana Tommy Caldwell in Kevin Jorgeson sta v sredo uspešno zaključila morda najzahtevnejši podvig skalnega prostega plezanja, ko sta se kot prva v zgodovini prebila po navpični steni Dawn Wall granitnega monolita El Capitan v ameriškem nacionalnem naravnem parku Yosemite. Za premagovanje smeri na vrh te skoraj kilometer visoke stene sta potrebovala 19 dni.
Jedla in spala sta v steni
Caldwell in Jorgeson sta podvig začela 27. decembra, počivala in spala pa sta kar v steni. Natančneje, jedla in spala sta v šotorih, ki so bili pričvrščeni na skale več sto metrov nad tlemi, med plezanjem pa sta vrvi uporabljala zgolj za varovanje ob padcih. Slednjih je bilo med podvigom kar nekaj, plezalca pa sta skupila tudi kopico poškodb. Slovenski alpinist Silvo Karo, ki je leta 1996 z Aischanom Ruppom v 10 urah in 25 minutah preplezal Salathe Wall istega monolita in s tem postavil najhitrejši evropski čas te smeri, je povedal, da je Caldwellu in Jorgensonu nedvomno uspel najtežji podvig v skalnem plezanju.
»Čeprav sta iskala najboljše in najbolj naravne prehode, je treba povedati, da gre za povsem navpično monolitno steno, z vrha katere so nekoč skakali base jumperji,« pravi Karo. »Tam ni nobenih lahkih prehodov, ki jih najdemo tudi v triglavski steni. Saj imamo tudi v naših hribih zelo težke smeri, a nobene, ki bi bila vsaj približno primerljiva tako dolgi steni s konstantnimi težavami – to je zanesljivo najtežja stvar v skalnem plezanju z več raztežaji. Za tak podvig nista potrebna le obvladovanje plezalnih prvin in moč, temveč tudi ogromno izkušenj, ki jih premorejo zgolj najboljši prosti plezalci.« Prvi vzpon na vrh El Capitana je bil sicer leta 1958, v naslednjih desetletjih pa se je po monolitu preplezalo že več kot sto poti. Dawn Wall sta leta 1980 prva preplezala Warren Harding in Dean Caldwell, ki sicer ni v sorodu s Tommyjem; njun podvig je takrat trajal 27 dni, vendar sta si pri tem pomagala s plezalnimi vrvmi in številnimi varovali.
Termin je bil dobro izbran
»Ko sem bil prvič v narodnem parku Yosemite z Jimom Bridwellom, ki me je tja povabil leta 1989, sva plezala West Face, skrajno levo smer v El Capitanu,« se spominja Karo. »Ta je bila prosto preplezana že leta 1979. Takrat mi je Bridwell rekel, da bodo čez El Capitan v prihodnosti plezali prosto. Za tiste čase je bilo to seveda še nemogoče, a danes smo prišli do tega, da tistih tehničnih smeri, ki so bile ustvarjene v 60. in 70. letih, nekatere še v 80. letih, praktično nihče več ne pleza.« Kot pojasnjuje Karo, gre razvoj plezanja naprej, tako kot razvoj drugih vrhunskih športov, in verjetno bo prišel čas, ko bodo tudi Dawn Wall preplezali v nekaj dneh in morda nekoč tudi v enem. »Leta 1996 sem preplezal smer Salathe Wall, ampak če bi jo ponovil večkrat, bi bil seveda lahko še hitrejši.«
Karo nam je povedal tudi, da Tommy Caldwell zadnja leta vlaga veliko energije v to, da se čez El Capitan naredi čim več smeri, in dodal, da sta se za podvig z Jorgesonom dolgo pripravljala. »Da sta šla za devetnajst dni v steno v tem letnem času in da sta v steni preživela tudi novo leto, je znak, da je bil termin dobro izbran. Gre za zelo težke smeri, ko je treba imeti hladnejše vreme. Plezanje čez zimo sicer ni običajno, ampak jima je morda prav zato uspelo. Bomo videli, kaj bo prinesel naslednji korak, ko bodo drugi plezalci poskušali njun podvig ponoviti.«
Aljaž Potočnik