Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovenec - kralj Eskimov (16.)

Slovenec: Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinška priobčuje Anton Podbevšek.

Vsaka stvar ima svoj konec in tako se je naposled umirilo tudi morje. Veseleč se, da nas je rešila božja previdnost, smo zagledali suho zemljo, otok na modrih valovih Atlantskega oceana, na katerem se lesketa mestece kot biser na živi preprogi. Cilj našega potovanja.

Mnogi so me spraševali, čemu potujem. Odgovoriti jim je bilo težko. Mogoče tudi Ti ne veš, zakaj sem tvegal tako dolgo pot? Ko sem živel v divjini, sem si nakopal bolezen na obistih. Ko sem bil oslepel radi bleščečega solnca na snegu seveda, nisem vsega takoj občutil. Bolezen pa je počasi pritiskala in je postajala vedno hujša. Nazadnje je zbolela tudi Inez in morali smo v tople kraje. Edina pot, ki nam je bila odprta, je bila s čolnom. Videli smo mnogo lepega sveta in tudi dokončali najdaljšo vožnjo s čolnom.

No, in zdaj smo na jugu, kjer se kopljemo v morju, kar nam je bilo potrebno za naše zdravje. Pozneje se hočemo vrniti nazaj v severne pokrajine, kajti opazil sem, da jaz ne spadam v civilizacijo. Bil sem predolgo na prostem. Toliko za danes. Prihodnjič več! Pošiljam Vam vsem skupaj najlepše pozdrave in Vam želim vse najboljše na svetu.
Vaš vdani Janez Charles Planinshek
c/o J. R. Dopoe 2629 S. W. 28. Canat
Miami, Florida, USA.


POROČILO »THE TRIBUNE«.
To je bilo zadnje Planinškovo pismo, ki so ga prejeli njegovi domači v Kamencah. Obenem s tem pismom je poslal tudi prvo naslovno stran nassauskega dnevnika »The Tribune« z dne 29. julija 1931.
»The Tribune« je objavila pod naslovi: Samotni čolnarji veslali 8000 milj do Nassaua. Zapustili Manitobo 21. marca 1929. Štirje eskimski psi

Poleg velike fotografije Planinškove odprave v čolnu na Tampi v Floridi, članek naslednje vsebine: Karel Planinshek, teksaški raziskovalec (angleško besedo Texan (explorer) je Planinšek prečrtal. Ameriški listi so smatrali Planinška za Američana. »The Tribuna« za domačina iz Texasa) znan časopisom Zedinjenih držav pod imenom »Eskimo Charlie« je dopotoval v Nassau danes ob 1.40 popoldne s svojim 18 čevljev dolgim čolnom (6 m) in je s tem končal 8000 milj dolgo potovanje, ki ga je začel v The Pasu, Manitoba, Kanada, 21. marca leta 1929. Spremljali so ga Frank O. Grady, irsko-kanadski raziskovalec in Planinškova eskimska otroka: 10 letna Inez in 8 letni Tony. V tej odpravi so bili tudi štirje sijajni eskimski psi, ki so spremljali svoje gospodarje ves čas potovanja.
Od izhodišča The Pasa je vodila raziskovalce pot po rekah in jezerih do arktične obale v skrajnem severnem kotu Hudsonskega zaliva. Po povratku na izhodišče je šla odprava južno do Wimipega in odtod do St. Paula v Minnesoti, kjer je začela novo pot po Mississippiju do New Orleansa. Od Louisiane so se spustili s čolnom iz cedrovega lesa in platna po morju do Fort Myersa v Floridi, nato do Palm Beacha in po kanalih in jezeru Okeechtobee do Miami. Od Miami je odprava po 21. urah veslanja dosegla veliki svetilnik Great Isaacs, kjer jo je sprejela na krov ladja Patricia K. in jo odpeljala do Bimina. Od Bimina sta raziskovalca veslala do Morgana Blufa, Andros. Od Staniarda Creeka do Nassaua pa je vlekla čoln z odpravo mala jadrnica.

S prihodom v Nassau je Planinshek s Frankom O. Gradyjem zaključil arktično-tropsko potovanje, ki ga je zasnoval leta 1929. Želel je končati to potovanje v Habani, a se je ognil nemirom na Kubi in se odločil, da obišče Nassau. Odprava se namerava čez teden dni vrniti nazaj na sever ob obali Atlantskega oceana mimo Zedinjenih držav in Kanade. Planinshek in O. Grady sta krila stroške potovanja s predavanji in z razstavljanjem fotografij in arktike. V zvezi s temi predavanji sta raziskovala tudi eskimske pse. Raziskovalca razkazujeta tudi pasje sani, ki tvorijo zelo važen del potovalnih potrebščin.

Planinshek, vodja te ekspedicije, je zelo ponosen na zbirko fotografij s potovanja in na druge zanimivosti, kakor na knjigo s časopisnimi izrezki in fotografijami, na dnevnik s številnimi spominskimi zapiski lovcev na divjačino, trgovcev, misijonarjev, državnih uradnikov in vseh tistih, ki jih je srečal na različnih krajih svojega potovanja.

Od 24. marca do 18. aprila leta 1929 ni odprava videla človeškega bitja. Pot jo je vodila preko neobljudenih divjin v Severni Kanadi. Prav tako ni odprava uzrla žive duše od 19. julija leta 1929, ko je zapustila Vetrovno jezero (Windy Lake) v severo-zapadnih provincah, pa do 22. oktobra, ko je dosegla Winnipeg.

V razgovoru z reporterjem »The Tribune« je pripovedoval Planinšek, da je bil provijant odvisen dolgo časa od lova na divjačino in od rib. »Včasih smo se sijajno počutili,« je rekel, »ko smo imeli vsi skupaj eno samo ribico. Drugače pa smo imeli toliko divjačine, da nismo vedeli, kam z njo.« »Od početka naše poti smo prekrižali 193 jezer in preveslali 23 rek. Čoln smo morali prenesti preko 195 prenašališč.«

Ko so ljudje v Floridi pripovedovali Planinshku o hitrosti zalivskega toka, se je Planinshek zelo zabaval. Ponosno je pokazal fotografije deročih brzic arktičnih rek, po katerih je vodil čoln s svojo sigurno roko. Šest in trideset milj dolgo reko je prevozil cik-cak med skalami v eni uri in 35 minut. Eskimski psi so se izkazali za prav dobre tovariše Planinškovima otrokoma, ki sta pametna, ljubezniva, polna humorja in zelo zainteresirana »a vse novosti. Zelo sta zrasla med potovanjem in postajata čedalje bolj podobna svojemu očetu. Takoj ko so Planinshka in Gradyja sprejeli v Nassauu, ju je pozval pristaniški vodja v kolonialno tajništvo. Predsednik urada javnih del gosp H. T. Brice je raziskovalcema dovolil, da si po stavita šotor v Malcolmskem parku.

Slovenec, 25. januar 1935

25.01.1935

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti