Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Sneg ni bel, pač pa včasih rdeč in črn

Slovenec: Včasih pravijo kaki stvari, ki je posebno lepa, bela, da je bela ko sneg.

Znanstveniki pa trde, da je to zmota, ker sneg ni bel, pač pa je brez barve. Znanstveniki so z mikroskopom preiskovali posamezne snežinke. Šele z najnovejšimi aparati se jim je posrečilo, da so posneli dobre fotografije naglo se topeče snežinke. Mikroskopi so ugotovili, da je prekrasni kristal snežinke prav za prav tako voden, kakor voda ali led in da zato sploh nima barve. Če pa se milijoni takih kristalov združijo, se zdi, da so vsi skupaj beli. Toda to se le tako zdi. Čini bolj so kristali stisnjeni drug k drugemu, tem gostejša je njihova površina in tem bolj se od njih odbija luč ter nas slepi s svojo — belino. Mi pa mislimo, da je bel — sneg.

Ko je leta 1760 sloveči Horac Benedikt de Sausoure, ki je med prvimi priplezal na Montbtanc, na naravoslovsko-znanstvenem popotovanju obiskal savojsko visoko gorovje, je tam našel rdeča snežišča. Učenjak je kar osupnil, misleč, da se mu blede. Kmalu pa se je prepričal, da so rdeč sneg videli tudi drugod. Z Urala, s Karpatov in Pirenej so prihajala poročila, da je tam sneg rdeč. To je bilo pred kakimi 200 leti in poznejša doba tem poročilom ni več verjela. Moderna znanost pa je ugotovila, da ta poročila niso legenda in da sneg ni bil krvav, kakor so takrat trditi.

Pač pa je znanost ugotovila, da postane sneg rdeč, če se dobro zmeša z množico malih algic, ki o njih znanost niti dobro ne ve, ali so živalice ali rastline. Te male stvari so živordeče barve. Silno hitro začno rasti, kakor hitro se sneg nad njimi začne tajati. Rdeče trose te alge veter raztrese v neizmernih množinah na vse strani, kakor cvetni prašek rastlin. Ti trosi potem popadajo bogvekje na sneg in mu dado videz rdeče barve. Tak-le rdeč sneg pa je vsekakor le izjema!

Še bolj čuden pa je črn sneg. Na Saksonskem so leta 1811 vse ljudi strašno razburile govorice, da je tam in tam zapadel črn sneg. Ljudje so začeli govoriti o kugi, lakoti in vojni. Ker je Evropa takrat bila takorekoč v sredi Napoleonovih vojn, je bilo prerokovanje uresničeno. Tega seveda ni bil kriv črni sneg, ki je kmalu skopnel in se spremenil v črno snežnico ter z njo izginil v zemljo. Že leta 1856 in zopet leta 1892 so doživeli črn sneg v Italiji. Znanstveniki so ga sedaj dobro preiskali in ugotovili, da je tudi la sneg prav tako brez barve kakor vsak drugi. Pač pa so v črnem snegu našli milijone malih, temnodlakastih hroščevih ličink. Te ličinke niso ležale le po vrhu snega, ampak je bil sneg z njimi kar prekvašen.
Kar so spočetka imeli za nesrečo, se je pozneje izkazalo za srečo. Hrošči, ki so se zlegli iz ličink, so pozneje uničili cele legije listnih uši, teh velikih rastlinskih škodljivcev. Okrog leta 1900 je zapadel črn sneg v glavnem mestu Norveške, v Kristijaniji, ki se danes imenuje Oslo. Ko so preiskali tisti sneg, so ugotovili, da v njem ni koristnih hroščev, pač pa polno pepelnega prahu čudne barve. Bog ve kje daleč je bruhal ognjenik. Veter je pepelni prah raznesel po svetu in tako so na Norveškem dobili črn sneg.

Slovenec, 22. januar 1935

22.01.1935

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti