Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 29.07.2002

Arhiv Alpinističnih novic
Izpisi objav o: alpinizmu
odpravah ipd. | prvenstvenih

   

 

 


preneseno iz arhiva

ponedeljek, 29. julij 2002, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 956

Tomaž Jakofčič: Andrej Štremfelj v Julijskih Alpah

Po začetnem “ogrevalnem” obdobju prečenja slovenskih gora, je Andrej Štremfelj sedaj v Julijskih Alpah in njihovih najzahtevnejših stenah. Po vzponih v Krmi je bila na vrsti Martuljkova skupina. Za začetek ena najtežjih smeri v skupini, znana Zajeda v Široki peči (VI, A3, 700 m). Za težko smer si je Andrej izbral odličnega soplezalca. Marko Prezelj, ga je spremljal pri njegovih najboljših in najtežjih vzponih v Himalaji, vključno z južnim razom Kančendzenge leta 1991, enim izmed najboljših vzponov v Himalaji do sedaj. Smer je tudi takima mojstroma postregla s težavami in celodnevno plezanje je bilo potrebno, da sta pozno popoldan dosegla vrh Široke peči, ene najtežje dostopnih gora pri nas. Naslednje jutro se je Andrej Za Akom srečal z bratom Markom, s katerim je v zgodnjem obdobju svoje alpinistične poti opravil veliko zahtevnih vzponov. Po začetnem iskanju poti v krnico Pod srcem sta kljub napornem vzponu prejšnji dan, tekoče opravila z 900 m visoko Direktno smerjo (V+) v severni steni Špika. Še isti dan je Andrej z ženo Marijo dostopil do Bivaka I v Veliki dnini pod severno steno Škrlatice. Naslednji dan sta preplezala Skalaški steber v Škrlatici (V-, 500 m) in sestopila po Gredah v severni steni nazaj do bivaka. Z zelo lepo Desno zajedo v sosednji steni Rakove špice sta opravila naslednji dan in sestopila v dolino Vrata na zasluženi enodnevni počitek. 13.7. je bil na vrsti Stenar in Kaminska smer v severni steni z Mirkom Kranjcem, prijateljem in “konstantno odličnim” alpinistom. Sledilo je krajše obdobje slabega vremena, ki se ni končalo niti 17. Julija, ko je Andrej plezal Mansardo v severni steni Planje s Pavlom Kozjekom, ki se je le nekaj dni prej vrnil z uspešne odprave v perujske Ande. To je bil le začetek serije petih zahtevnih smeri v petih dneh. V Nad šitom glavi je z Bogdanom Biščakom, nekdaj odličnim alpinistom, sedaj uspešnim poslovnežem, preplezal Spominsko smer Srečka Rihterja (VI-, 250 m). Naslednji dan je prišla na vrsto kombinacija Helba - Čopov steber (VII+/VI, 1000 m) s sinom Anžetom, sicer odličnim športnim plezalcem. Dolga in težka smer Andreja ni toliko utrudila, da si ne bi naslednji dan privoščil še Ašenbrenerjeve smeri (VI, 800 m) v Travniku s Tomom Česnom, odličnim alpinistom in selektorjem reprezentance v športnem plezanju.. V nedeljo je sledil še drzni Hudičev steber (V-, 500 m) v Prisojniku s Srečom Rehbergerjem, pred leti odličnim alpinistom in kasneje športnim plezalcem, ki je prvi preplezal nekaj najtežjih slovenskih športnih smeri. Nekatere od njih ostajajo neponovljene še danes, po več kot desetih letih. Andrej Štremfelj tako prehaja v zadnjo tretjino svoje poti, katera je o svoji zahtevnosti že zgolj z dejstvi prepričala vsakega alpinista. Vsekakor daje akcija močno upanje na uspeh tudi na bližajoči se jesenski himalajski odpravi na Čomo Lenco, skoraj 7800 m visoko goro s težko nepreplezano severno steno.

T.J.

Športno plezanje
S prihodom toplejših dni so se plezalci iz primorskih sten preselili v plezališča gorenjske. V Bohinjski Beli je tako Sabina Sovinc (AO Kranj, Citywall, Papi, Vrh) preplezala smer Ritem v zraku (8a+). Smer je dolga 23 m in predstavlja predvsem vzdržljivostni problem. Sabina je za smer poleg študija porabila pet poizkusov. Oba s Francijem Jensterletom odhajata tako zelo dobro pripravljena na dopust; plezalno turnejo po plezališčih Francije in Španije. Tomaž Jakofčič (Promontana, Dumo) je v Bitnjah ponovil smer Mene iščeš sonce? (8b). Mitja Peternel in Simon Bakovnik (oba AO Kranj) sta v starem plezališču v Bohinjski Beli preplezala Adrio (7c/c+) in Maškerado (7b+). Prva se jima zdi malo lažja, slednja pa težja za ustaljeno oceno. Tudi za Ples v maskah (7b+/c) predlaga Peternel oceno 7c ali celo 7c+. V Bitnjah je preplezal še Beli poper (7c), Bakovnik pa Črtomirja (7c) za katerega se govori, da je malo lažji.

T.J.

V pogorju Mont Blanca
V stenah nad Courmayerjem, na italijanski strani Mont Blanca, sta se pred kratkim mudila Silvo Karo (AO Domžale) in Tomaž Jakofčič (AAO, Promontana, DuMo). Uspela sta preplezati dve lepi smeri. Najprej sta v Grand Capucinu ponovila Guliverjeva potovanja. Znana smer, ki sta jo prva preplezala Piola in Steiner leta 1982, ima v 400 metrih tri nihajne prečnice in prosto plezanje do 7a+ z obveznimi mesti do 6b+. Po dnevu počitka sta se odpravila do koče Bocalatte, na južni strani Grandes Jorassses. Tam sta v Tour des Jorasses preplezala smer Etoiles Filantes (Piola, Anker, Strapazzon, '88). Težave so bile še za odtenek večje kot v Capucinu, 7b z obveznimi mesti do 6c, višina 450 m, preplezala pa sta jo na pogled.
Obe smeri sodita med najlepše v masivu in sta zelo priporočljivi. Opremljeni pa sta povsem v Piolinem stilu: svedrovci na stojiščih, nekaj ostalih pa le v plateh, kjer se ne da urediti nobenega drugega varovanja.

T.J.

Pavle Kozjek in Marjan Kovač uspešna v Peruju
Prek SV stene Siule
Ljubljana - Letos se je Pavle Kozjek (AO Ljubljana - Matica, DUMO, Novice Extrem) z Marjanom Kovačem (AO Mengeš, Iglu šport) ponovno, kot že nekaj let doslej v 'hitrem stilu', odpravil v Perujske Ande. Za cilj sta si izbrala drugo najvišjo goro, nekoliko manj obljudene Cordillere Huayhuash, Siulo (6344 metrov) in sicer njeno severovzhodno steno.V značilni steni, kjer je led prekinjen z vodoravnimi pasovi skale, doslej še ni bilo smeri.

Preplezana sta bila le levi in desni greben, slednji leta 1978, ki je bil do sedaj zadnji obisk gore. Za spremembo sta se letos Kozjek in Kovač aklimatizirala kar z gorskimi kolesi in sta tako v hribih nad dolino Quilcayhuanca prevozila dobrih 35 kilometrov do nadmorske višine 4500 metrov. Dvojici se je na koncu pridružil se tamkaj živeči Španec Aritza Monasterio in skupaj so se odpravili na amazonsko stran verige Huayhuash, kjer je izhodišče za želen cilj. Precej težav s prevoz (do izhodišča Queropalca je več kot 200 km) so jim povzročale blokade cest zaradi velikega kmečkega protesta, ki se je v tem času tam dogajal. Do baznega tabora na višini 4100 metrov so se proti 1000 metrski steni odpravili preko zelo zahtevnega ledenika, za kar so v slabem vremenu porabili dva dni. V megli jim je, z veliko sreče uspelo postaviti šotor tik pod steno. Tretjega julija so vstopili v steno ob 5. uri zjutraj. V lepem vremenu in dobrih razmerah v ledu, so plezali v osrednjem delu stene, ki dosega naklonino med 60-75°. Kjučni del smeri je bilo zadnjih 100 metrov, kjer so našli prehod pod ogromnim serakom in po strmih žlebovih z zelo slabimi razmerami (trd led pod prsičem), okrog 13. ure dosegli rob stene. Sestopili so po smeri, deloma s plezanjem, deloma s spusti po vrvi. V spodnji tretjini stene jih je ujela noč, vendar so po 15 urah plezanja nekako uspeli najti pot nazaj pod steno, kjer jih je čakal od vetra razdejan šotor. Plezali so v 'lahkem' stilu, samo z najnujnejšo opremo, brez spalnih vreč, šotora, kuhalnika, Prvo smer v osrednjem delu stene so plezalci poimenovali Los Rapidos, tehnične težave pa ocenili z ED (90/55-70°).

Kljub novicam o zelo mrzlem in nestabilnem vremenu, ki prihajajo iz Peruja, pa sta mlada primorska plezalca Matic Klanjšček (Soški AO) in Tine Cuder (AO Bovec) kmalu zatem ponovila redko plezano a zelo lepo Francosko smer (ED,1300 m), ki vodi na severni vrh najvišje perujske gore Huascaran (6656 m). V steno sta vstopila ob enih ponoči, samo z bivak opremo, ob enajstih dopoldne pa sta imela za sabo že več kot 1000 metrov stene, naklonine 50-60°. Na višini 6300 metrov sta dosegla skalno bariero, ki predstavlja ključ smeri; preplezati sta morala tri zelo zahtevne skalne raztežaje (V+, A2). Na robu stene, malo pod vrhom sta bivakirala v hudem mrazu. Naslednje jutro sta se v globokem snegu odpravila proti vrhu, verjetno sta bila letos prva plezalca na tem vrhu in nato še isti dan prispela na sedlo Garganta, kjer so ju odžejali in nahranili Avstrijski plezalci. S tem vzponom sta lepo nakazala pot našim mlajšim alpinistom, ki velikokrat prihajajo v to “prizkusno gorstvo” za Himalajo, z ambicijami po prvenstvenih smereh, pozabljajoč na velike smeri starih alpinističnih mojstrov od katerih se je moč naučiti mnogo več.

T. J.

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker