Tema meseca: Slovenska alpinistična šola v Manangu / Manj znani Dolomiti / Intervju: Miha Lampreht / Po neoznačenih poteh nad Krstenico ...
Uvodnik: Razsežnost časa in gore. Marjan Bradeško
SLOVENSKA ŠOLA V NEPALU
Začetek v letu 1977. Gradnja slovenske alpinistične šole v Manangu.
Dušica Kunaver
Veliko težav, a vse s srcem. Kratek povzetek dela šole. Bojan Pollak
Vizionar in veliko mož med Šerpami. Da Gombu Sherpa. Bojan Pollak
MANJ ZNANI DOLOMITI
Eden najlepših dolomitskih tritisočakov. Piz Popena (3152 m). Matija Turk
KOLUMNA
Nekaj misli o gorniški literaturi. Viki Grošelj
INTERVJU
Plezanje te prestavi v neko drugo dimenzijo. Pogovor z Mihom Lamprehtom. Vladimir Habjan
FUŽINSKE GORE
Oj, ti Škednjovec. Po neoznačenih poteh in brezpotjih nad planino Krstenica. Milan Vošank
ZGODOVINA PLANINSTVA
Sledi njegovega dela in ljubezni. Edmund Čibej. Anka Vončina
Z NAMI NA POT
Po gozdnih poteh. Severovzhodna Slovenija. Gorazd Gorišek
Opisi:
Donačka gora. Gorazd Gorišek
Boč. Gorazd Gorišek
Lisca. Gorazd Gorišek
Paško Kozjak. Gorazd Gorišek
NAD TREBUŠO
Z Vojskega do Podkoritarja. Pletenje poti med nekoč in danes. Rafael Terpin
AFRIŠKE PUŠČAVSKE PUSTOLOVŠČINE
Plezalno pohodniški obisk mame vseh celin. Prvonovembrski izlet v Maroko. Anže Čokl
SPOMINJANJA
Pregovori držijo bolj kot klini. Opomba za Maca. Boro Krivic
SPOMINI GORNIŠKEGA VETERANA
Tudi to so bila reševanja. Zabavni opisi neljubih dogodkov. Peter Muck
GEO-IZLET
Od toplih oceanov do hladnih ledenikov. Dolina Triglavskih jezer. Andrej Šmuc
INTERVJU
Za ene plezalska mama, za druge direktorica norcev. Pogovor z Elico Vehar. Mire Steinbuch
INTERVJU
Nagrajenka Alpske konvencije. Pogovor z Mojco Stubelj Ars. Marjan Žiberna
SPOMINI
Točno opoldne. Zadnji skupni vzpon s Petrom Mežnarjem. Ivan Rejc
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Topla in sončno prikrajšana jesen. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2014. Miha Pavšek, Miha Demšar
RASTLINJE V NAŠIH GORAH
O rastju na meliščih. Tudi neporaslo je lahko poraslo. Matej Blatnik
KOLUMNA
Jaganje in nagajivi geni. Matevž Lenarčič
VARSTVO NARAVE
Hribovski potapljač. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PISMA BRALCEV
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
Uvodnik: Razsežnost časa in gore
Po gorah hodimo, plezamo, smučamo, kolesarimo, letimo ... Nabor dejavnosti v gorah je danes izjemno širok. Iztok Tomazin v knjigi Slovenske gore v objektivu letnih časov razmišlja, da morda številne dejavnosti kažejo, "kot bi s formo in aktivnostjo hoteli nadomestiti vsebino, kot bi se umikali ali celo bežali od sebe v naročje zunanje lepote in zanimivosti". Tudi sam večkrat pomislim, da - v pomanjkanju časa in vsesplošni usmerjenosti le v telo, le v zunanje - od obiskovanja gora ostaja le še šport in nekaj lepih fotografij. A sem prepričan, da tiste fotografije, ki priletijo na moj prenosni telefon od gorskokolesarskih prijateljev, odražajo tudi njihov globok, morda celo nezaveden občutek za lepoto. Le zakaj bi mi sicer v turobnem jesenskem dnevu tam gori s toplega sonca nad meglenim morjem, kjer so se ustavili, pošiljali prelestne panorame? In da vsakovrstno lazenje po gorah, peš, s kolesom, na krilih in še kako, kaže, da želimo zajeti vse vidike, vse podobe in oblike gora.
Seveda pa pri tem moramo ohranjati spoštovanje do narave, se zavedati njenih zakonov, se preprosto spoprijateljiti z njo, spoznati, kako se narava obnaša in se ji prilagajati - kajti narava se nam ne bo in bomo nazadnje zašli v težave. Gora namreč od nas ne terja le moči, ampak ji moramo nameniti tudi svoj čas, dovolj časa. Zato je hitrost gotovo tisto, kar nam danes jemlje možnost spoznavati naravo bolje. Iztok Tomazin v prej omenjeni knjigi pravi takole: "V uri ali dveh pridirkati na vrh zimskega dvatisočaka, na hitro napraviti nekaj posnetkov in potem peš ali na smučeh zdrveti v dolino ni enako kot čutiti prebujanje dneva, se povezati in uglasiti z goro, priplezati ali prigaziti na vrh, ga doživeti in se izpolnjen vrniti v dolino, v drug svet." Spet se dobro zavedam, da je v pomanjkanju časa bolje na kratko "steči v hrib" kot ostati v dolini, a vendarle - če je le mogoče, pri načrtovanju izletov izberimo tudi take, kjer ne bomo hiteli, kjer se bomo imeli čas "uglasiti" z goro, jo spoznavati in preko nje spoznavati tudi sebe. Namesto večernega skoka na dvatisočak morda kdaj izberimo sosednji, nižji vrh, od koder bomo pol ure le nemo zrli v dvatisočak, ki nas bo počakal za naslednjič. Doživetje bo gotovo nekaj posebnega, ko bomo ne le videli, ampak čutili ugašanje večera, v popolni tišini in samoti. In še povratek nas ne bo skrbel. Namesto izjemno zgodnjega odhoda, da bi turo opravili v enem dnevu, se pod goro, morda do prve koče ali bivaka, odpravimo prejšnji večer (seveda moramo pot dobro poznati!). Tako bomo čutili ne le pojemanje dne, pač pa rojevanje novega, že sredi gora. In še pot za tisti dan bo nekoliko krajša. Preprosto bomo goro na ta način spoznali bolj poglobljeno, kajti doživeli bomo vse trenutke dneva (in noči). Naši gorski turi bomo poleg fizične razsežnosti gore same in brezmejnih razgledov z nje dodali še izjemno dragoceno razsežnost - čas. Dovolj časa!
Tudi če se v gore odpravimo na en sam način, na način prvotnih obiskovalcev gora, torej peš, jih bomo s pogostim vračanjem v različnih letnih časih, dnevnih urah in vremenu spoznali vsestransko - seveda le, če bomo tem obiskom namenili dovolj časa.
Z vsakim obiskom gore se bo naše poznavanje bogatilo, spoštovanje do gore krepilo, predvsem pa bomo - poleg športnega napora - goro tudi globoko doživeli. Razsežnost časa nam bo omogočila vsrkati vse razsežnosti gore.
Zato vam v tem letu želim, da goram namenite dovolj časa. Da se z njimi spoznate vsestransko in poglobljeno. In se zadovoljni vračate v dolino - v drug svet, v svet, ki je enak, a ga vidite drugače. Lepše!
Marjan Bradeško