PZS na temo urejanja zavarovanih plezalnih poti
Posvet je bil v torek, 6. januarja 2015, na sedežu PZS6)
Obsegal je predstavitev trenutnega stanja, predstavitev osnutka priporočil za gradnjo podobnih objektov, predstavitev izhodišč in stališč PZS, za konec pa je sledila še javna razprava.
Posveta so se udeležili člani predsedstva PZS, predstavniki komisij in odborov PZS, predstavniki planinskih društev, predstavnik Združenja gorskih vodnikov Slovenije ter predstavniki strokovne službe PZS.
Predsednik PZS, Bojan Rotovnik, je v začetku podal nekaj izhodišč za posvet o zavarovanih plezalnih poteh, ki so v veliki meri razširjene v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji.
Milan Domitrovič, avtor Zavarovane plezalne poti v Gonžarjevi peči, je predstavil potek in specifike gradnje te poti, pred nekaj meseci odprto jezersko ferato pa je predstavil Davo Karničar.
Bojan Rotovnik je nato pojasnil, da se PZS s pripravo priporočil in aktivnostmi, kot je ta posvet, aktivno vključuje v to področje delovanje a hkrati dodal, da PZS na trgu ne bo izvajala nadelav in vzdrževanja zavarovanih plezalnih poti za zunanje naročnike. Ta dela prepušča trgu, saj se je potrebno zavedati, da bodo poleg planinskih društev v prihodnosti zagotovo naročniki tovrstnih nadelav še druga zainteresirana podjetja. Igor Mlakar (načelnik KPP) doda, da ima PZS veliko dela s skrbjo že obstoječih planinskih poti. Poleg tega je izredno težko izdati certifikat v kolikor nimamo konkretne ekipe, ki bi za to skrbela. Irena Mrak (načelnica KVGN) pa opozori še na potrebnosti celovite presoja vpliva na okolje. Meni, da bi bila za tovrstne objekte najbolj primerna že degradirana območja, v visokogorje pa ZPP zagotovo ne sodijo. Zaključi z mislijo, da so tovrstne poti dobrodošle predvsem v bližini gorniških centrov, saj se z usmerjanem obiska v za to urejana območja razbremenijo druga. Pred razpravo Bojan Rotovnik še pojasni, da po dosedanjem preverjanju PZS predvideva, da zadostuje lokacijska informacija s strani pristojne občine, v kolikor bi pa ZPP uvrstili v naravovarstveno območje, pa je potrebno pridobiti tudi dovoljenje za poseg v naravo.
Sledila je razprava v kateri so sodelovali Jože Rovan (markacist in načelnik KTK PZS), Mitja Šorn (predstavnik Združenja gorskih vodnikov Slovenije), Tomaž Kumer (PD Vinska Gora), Ivan Resnik (PD Kamnik), Andrej Stritar (urednik katastra), Miro Eržen (podpredsednik PZS) in Primož Štamcar (PD Tržič).
Bojan Rotovnik ob koncu posveta poudari naslednje ugotovitve:
- Splošnih nasprotovanj osnutku priporočil PZS za Zavarovane plezalne poti ni. Priporočila so primerna za nadaljnjo obravnavo na organih PZS, potrebno pa je še uskladiti pravni in izvajalski vidik priporočil.
- V priporočila se smiselno vključijo priporočila CAA in UIAA s tega področja.
- Cilj je, da bi spomladi 2015 pridobili priporočila za izgradnjo Zavarovanih plezalnih poti, ki bodo povzeta po tujih izkušnjah in oplemenitena s slovenskimi izkušnjami in znanjem.
- Tako kot plezališča, bi bilo smiselno tudi Zavarovane plezalne poti uvrstiti med spremembe Zakona o planinskih poteh s tem, da bi za ZPP smiselno enako veljala določila o pridobivanju potrebnih soglasij za nadelavo, skrbništvu in vzdrževanju ter odgovornost skrbnikov.
- PZS bo v skladu z možnostmi sodelovala in delno sofinancirala nadelavo izjemno zahtevnih planinskih poti, zaradi velikega obsega dela z zavarovanimi planinskimi potmi in zakonskimi omejitvami pa na trgu ne bo ponujala izvajanja nadelave zavarovanih plezalnih poti.
- PZS do pomladi 2015 izvede interno razpravo o označevanju zahtevnosti Zavarovanih plezalnih poti ter o uveljavitvi nove, četrte, stopnje zahtevnosti planinskih poti.
Posvet se je zaključil ob 20.10.
Zapisal in fotografiral: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS