Jutro: Ljubljana, 23. januarja
Alpinistična šola TK Skale se je včeraj nadaljevala z drugim predavanjem, pri katerem je g. dr. Valter Bohinjec točno ponazoril v besedi in sliki zemljepisni položaj naših gorovij.
V uvodu je obrazložil geološki nastanek naših Alp, ko je višja sila poglabljala in dvigala zemeljsko površino. Iz onega časa obstoja zanimiva najdba na Prisanku, ko so ob nadelavi nove poti, odkrili v skali okamnele kosti rib. V davnini je poginila riba v morju, obležala na dnu, okostje se je zajedlo v skalo. V času dviganja zemeljske površine iz morja je tako to kamenje prišlo v višino 2000 metrov, kjer so ga razkrili po tolikih stotisočih let na Prisanku.
Lepo je opisal ledeno dobo in njene vzroke. Ledeniki, ki so ostanki te dobe, se pojavljajo šele v višini 2800 metrov. Naše triglavsko snežišče, torej ne spada v vrsto ledenikov, ampak mu pritiče prav skromen naziv »snežišče«. Visokogorski ledeniki, ki dosegajo dolžino 24 km in so tudi 250 m debeli, potujejo v dolino z letno hitrostjo 100 do 200 metrov. Zanimive tvorbe ledeniških časov so v dokaz naši slapovi, n. pr. Peričnik, kateremu je ledenik s Triglava v tolikih tisočletjih spodjedel izliv v Bistrico, s tem, da je poglobil dolino in prisilil tok Peričnika do padca. Z bogatimi in lepimi izvajanji je obrazložil obsežno možnost udejstvovanja geografa, ki ima najširši delokrog v alpskih skupinah.
V drugem delu predavanja je podal sliko razporeditve naših Alp. Triglavska skupina, ki je imela v davnem času obliko plošče, je v pretvarjanju zapustila sledove, kakršne imamo v izrazitih planotah, n. pr. Komna. Ob opisu gorskih prehodov je predavatelj opozoril na napačni naziv, ki se uporablja, namreč »sedlo«, ki je točna prestava nemškega »der Sattel«. Domačini uporabljajo le oznako: prevala, škrbina, presedljaj ali slično. Tudi Kamniško sedlo je napačno imenovanje, ker pravilen naziv je: »Jermanova vrata«.
Ob koncu predavanja je opisal tudi geografski položaj naših južnih Alp ter sličnost Šar-planine s Pohorjem. Številne diapozitive je dala na razpolago Prosvetna zveza.
Predavanje se je vršilo ob nabito polni učilnici šole na Ledini. Številni slušatelji so morali kljub temu, da so Skalaši prinesli še večje število drugih stolov, stati ob strani in zadaj učilnice, tako na gosto, da je en del celo zavzemal pri odprtih vratih prostor hodnika. Res izredna škoda, da nima Skala večjih prostorov na razpolago, ker kakor smo slišali od funkcionarja-odbornika pred predavanjem, da mora Skala vse nadaljnje prijave v to alpinistično šolo, zaradi pretesnih prostorov odkloniti. Zanimanje za to šolo, za katero sta pristop in udeležba popolnoma brezplačna, pa stopnjuje in bi bilo v splošnem interesu, da se Skali odstopi večja predavalnica, kjerkoli v mestu, kjer bi vsi številni reflektantje prišli do primernega prostora. Alpinistična šola Skale je šola nas vseh, zato naj ne ostanejo te vrste brez prave in ugodne rešitve.
Jutro, 24. januar 1935