Slovenec: Kako so rešili ponesrečenega Kajzelja.
Ljubljana, 11. julija.
O turistovski nesreči na Prisojniku smo zvedeli še naslednje podrobnosti: Medicinec Kajzelj in tehnik Drofenik sta v nedeljo dopoldne ob lepem vremenu zapustila kočo »Na Gojzdu« ter se odpravila na plezalno turo po severni steni Prisojnikove glave. Vreme, ki je bilo spočetka lepo, se je med plezanjem po stenah izprevrglo, in nastal je hud snežni vihar. Tako sta oba turista bila primorana obtičati na severni steni, kjer ju je zalotila noč. Vsa premočena, hrana jima je tudi že pohajala, sta prenočila v Stenah prvo noč. Drugi dan sta bila še vedno v Stenah, istotako naslednjo noč. Bila sta precej onemogla, vendar ju energija ni zapustila.
V torek zjutraj je bilo vreme že lepo, a zelo hladno, vsled česar so bile skale poledenele. Kljub temu, da je bilo po poledenelih skalah plezanje zelo nevarno in težko, sta se vendar odpravila, da se rešita iz težavnega položaja. Dopoldne sta srečno plezala, ob 1 popoldne pa se je Kajzelju na gladkih skalah spodrsnilo, da je padel in si zlomil nogo.
Kajzelj je kljub svoji mladosti vešč in treniran veleturist, ki se ni brez potrebe podajal v resne nevarnosti. Njegova nesreča je posledica elementarne nezgode, v katero sta zašla. Ko je Kajzeljev tovariš videl, da se je Kajzelj resno ponesrečil in da ne bo mogel nadaljevati ture, ga je pokril s svojo obleko — hrane pa mu žal ni mogel pustiti, ker je je obema že zmanjkalo — ter odhitel navzdol, iskat pomoči. Posrečilo se mu je, da je srečno prispel v kočo »Na Gojzdu«, kjer je sporočil nezgodo, ter nadaljeval pot proti Jesenicam, kjer je obvestil o nesreči jeseniške »Skalaše«. Nato se je odpeljal v Ljubljano, kamor je prišel v torek zvečer, ter obvestil stalno reševalno ekspedicijo »Skale« v Ljubljani.
V klubovem lokalu »Skale« zbrani Skalaši so ukrenili, da ima 9 Skalašev oditi takoj ponesrečenemu Kajzelju na pomoč. Odpeljali so se iz Ljubljane ob 1 ponoči na dveh avtomobilih. Enega teh je brezplačno in nenaprošen velikodušno dal na razpolago ljubljanski veletržec g. I. C. Mayer.
Med tem je ob 10 zvečer z Jesenic že odšla jeseniška »Skala« na Prisojnik. Ljubljanski Skalaši so v sredo ob 9 zjutraj srečno priplezali do ponesrečenega Kajzelja, ki je silno trpel radi močnega mraza in telesne izčrpanosti. Slekli so mu premočeno in zmrzlo obleko ter ga oblekli v toplo in suho obleko, dali mu vročega mleka, uravnali v šine njegovo zlomljeno nogo, nakar si je ranjeni Kajzelj takoj opomogel. Občudovanja je vredno, kako veliko energijo si je ohranil ponesrečenec, ki je v popolni zapuščenosti, brez hrane in v zmrzli obleki ostal pri čisti in jasni zavesti ter si celo noč smotreno drgnil premrle ude, da mu ni zastala vsled mraza kri po žilah. Nato so ga položili na nosilnico ter ga po italijanski strani nesli proti koči na Gojzdu. Tako jugoslovanska kakor italijanska obmejna straža je reševalcem velikodušno pomagala. Eni kakor drugi so pomagali nositi nahrbtnike, da so reševalci lažje nosili nosilnice.
Na Vršiču je ranjenca pregledal češki zdravnik, ki se je slučajno ondi mudil ter svetoval, nemudoma ekspedirati ga v Ljubljano. Nesli so ga do koče »na Gojzdu«, nakar so ga z vozom prepeljali v Kranjsko goro, kamor so prispeli v sredo ob 11 zvečer. Tu jih je že čakal rešilni avto, ki je ponesrečenega odpeljal v ljubljansko Leonišče, kamor je prispel v četrtek ob 2 zjutraj. Sedaj je njegovo stanje že čisto dobro in izgleda prav dobro.
Slovenec, 12. julij 1929
(glej tudi PV 1979/7)