Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Anekdote okoli Himalaje

 Savinjski vestnik

 24. 10.1953

 

dLib.si

sobota, 24. oktober 1953, ob 22:50, Boris Štupar, ogledov: 768

Savinjski vestnik: Veliki začetnik
Angleži že 100 let izipričujejo svoje izredne alpinistične sposobnosti v vseh gorovjih sveta.

Prvi so ustanovili svoj znameniti »Alpine Club«, prvi pisali gorske vodiče, prvi stopili na teme Matterhorna in Čomolungme. Silno pazijo alpinistično kvalifikacijo: kdor si hoče pripeti na prvi zeleni gumb AC, mora predložiti dobro preverjeno listo tri in štiritisočakov. Vendar so izjeme. Kapetan Geoffrey Bruce je 26. maja 1922 z ekspedicijo, ki jo je vodil George Ingle Finch na Mt. Everest, dosegel višino 8360 m (od 14 osemtisočakov jih 11 ne dosega te višine).
Zvezni oficir Bruce ni imel pojma o gorništvu. Na jeziku ledenika Rongbuk si je prvič navezal dereze, Finch pa ga je učil delati prve korake na ledu. Tudi kaplar iz rodu Gurkha, Tedjbir, je bil prav toliko izurjen kakor Bruce. Finch je v spretnem Bruceu, ki je bil močan kakor medved, izbral moža za poslednji naskok. Bruce se je dobro izkazal, čeprav so mu moči prej pošle kot Finchu. Do vrha sta imela 500 m višinske razlike in 750 metrov horizontalne razdalje. Kljub zmrzlim nogam sta isti dan zmogla 2000 m sestopa. Bruce je bil seveda takoj sprejet v Alpine Club, čeprav še ni bil stopil dotlej na noben vrh.
Tudi leta 1924 je bil na Mt. Everestu v poslednji »jurišni« navezi. Tega leta je bil v navezi novinec — začetnik, Andrew Irvine, ki ga je izkušeni Mallory izbral za tragični naskok na vrh 8. junija leta 1924. Irvine je bil all-round športnik, na alpinistiko pa se ni razumel toliko kakor Odell, ki je bil tudi v ekspediciji. 8. junija ob 12.50 je zagrnila megla najboljšega moža Mt. Everesta, Malloryja in pogumnega Irvinea, 250 m pod vrhom.
Popoln začetnik je seveda tudi vodja nemške ekspedicije na Nanga Parbat dr. Herrligkoffer. Istega dne, ko je Herman Buhl sam stopil na vrh osemtisočaka, ga je njegov vodja opazoval raz vrha nekega šesttisočaka. Dr. Herligkoffer je dotlej obiral predgorja bavarskih Alp le na nedeljskih izletih.


Ananias in Safira
Finch in Bruce sta na vrh Mt. Everesta tovorila nič manj kot po 30 kg. V tovoru sta imela tudi dva aneroida, ki ju je dala Kraljeva geografska družba v Londonu oz. Komite za Mt. Everest. Vendar se je izkazalo, da oba inštrumenta šepata kljub najboljšim izpričevalom in preizkusom. Zato sta obe merilni pripravi dobili ime Ananias in Safira (lažnivi zakonski par iz Biblije). Finch je v višini 8360 m z vso napetostjo pogledal na »Ananijo«. Aneroid je pokazal natančno 2000 m nad morjem, 6000 m pa je gladko zamolčal. Tedaj je Finch spregovoril z biblijskimi besedami: »Ananija, zakaj je hudič obsedel tvoje srce, da tako nesramno lažeš? Zakaj si sklenil to v svojem srcu? Nalagal si boga, ne človeka!« Ko je Ananija slišal te besede, je padel na tla in izpustil dušo. (Dej. apostolov V, 4). In Finch je povzel: »Res, rečem ti, po pravici se imenuješ Ananija. Tvoje truplo ni vredno, da ga požro krokarji. Izgini v tisto globočino, katero si zatajil svojemu gospodu in zapovedniku.« S poslednjimi močmi je zalučal lažnivi aneroid preko prepadov Mt. Everesta.

»Doroteja« na Mt. Everestu
V časnikih se je to leto spet pojavila časnikarska raca o lepi Doroteji, ki je prodrla v višino 8000 m. Raca je stara 30 let in kakor vidimo, še vedno trdoživa. Angleži so namreč pri nosačih iz plemena Gurkha in Šerpa ugotovili naravnost otroško veselje nad opremo Evropejcev pa tudi nad njihovimi imeni. Ko so videli »sahibi« (gospodje), kako domačinom, spretnim in hrabrim gornikom, ustrežejo, če jih poimenujejo s svojimi imeni, so postal s tem darežljivi in krstili najboljše z lepozvenečimi ženskimi imeni: Jožica, Majda, Anamarija, Doroteja. Domačini so zardevali od počastitve in še z večjim veseljem upognili hrbte pod težkimi bremeni. Šerpa Tergio je dobil ime »lepa Doroteja«: na povratku z Mt. Everesta ga je dobil v roko časnikar, ki je po kablu vrgel v svet prečudno novico, da so se med nosači in »tigri« najbolje obnesle ravno ženske, ki niso odpovedale niti v višini 7700 m. Kaj bi časnikarji brez rac! In kako bi brez njih ubogi bralec!

Savinjski vestnik, 24. oktober 1953

Oznake: HIM
eXTReMe Tracker