Silvo Baznik: Po jutru se dan pozna, pravi pregovor. Jasno nebo, lepa napoved, da bo veter v gorah počasi izgubljal svojo moč, včerajšnji dogovor s prijateljem in ob pol devetih že voziva po avtocesti.
Prvi postanek narediva na Voklu, čakajoč na Vesno a ker je ni ob dogovorjenem času po četrt uri čakanja odpeljeva proti Bledu. Spotoma se dogovorimo, da se srečamo na Pokljuki. Midva ustaviva ob glavni cesti za Rudno polje, odmečeva sneg, parkirava in natovoriva nahrbtnike, smučke na noge ter greva na gozdno cesto za planino Zajavornik. Vesna je pri Mrzlem studencu zavila na stransko cesto in se pripeljala na parkirišče ob planini. Do tam sva imela pol ure hoje na smučeh. Pogled na planino zjutraj enkraten. Na tekaški progi je nekaj tekačev in tudi midva jo izkoristiva. Veter še na trenutke nosi sneg. Ko prečiva planino in cesto, nadaljujeva v smeri Blejske koče.
Sprva se zložno vzpenjava skozi smrekov gozd in višje dohitiva Vesno ter skupaj nadaljujemo v smeti Lipance. Snega ni veliko in ker je puhast, palice venomer pridejo do zemlje in skalovja. Hodimo po stezi in dosežemo planino Lipanco na višini 1633 metrov. Pogled na desna pobočja je klavrn, snega skoraj ni. Veter ga je odpihnil. Mi nadaljujemo mimo Blejske koče na levo pobočje, kjer je sneg. Po zmerno strmem vzponu smo na razpotju, levo daljša pot, naravnost strma a ker sta na njej že dva turna smučarja, ki delata smučino, jo uberemo za njima. Kmalu ju dohitimo. Rado prevzame vajeti v svoje noge in mu sledimo.
Na vršnem pobočju se združita obe poti. Tu je prekrasen pogled na Julijce, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Naredimo fotografije in nadaljujemo na razgledni vrh na višini 1965m. Tu je na srečo dovolj snega, čeprav ruševje še gleda iz snega. Ker smo pozni, sledi krajši odmor, malica, priprava na smučanje, fotografiranje in že gremo navzdol. Sprva smučamo po grebenu, nato se spustimo navzdol. Tokrat gremo po svoje. Nova varianta, ki nas popelje na pobočje s skromno snežno odejo. Večkrat zaškrta. Ne želimo vedeti za posledice. Previdno nadaljujemo navzdol in dosežemo gozdno cesto, kjer zavijemo levo in po kratkem spustu pridemo na dopoldansko smučino. Smučamo mimo pohodnikov. Smuči tečejo kot namazane in hitro mine čas. Z nekaj odrivanja s palicami in hoje prispemo pred planino Zajavornik. Vesna se poslovi in se odpelje, midva pa mimo koč preko planine. Ne da se nama natakniti kož na smuči, zato je potrebno nekaj več napora pri vzponu. Še kratek vzpon nad planino in sledi spust ter nekaj porivanja in hoje, da prideva do glavne pokljuške ceste, kjer zaključiva današnjo turo. Upava, da kmalu zapade dodaten sneg v gorah za še lepše smučanje.
Dan se že preveša v noč in ko voziva po avtocesti, je že mrak. Z nočjo sva doma.