Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nova cesta na Luče se mora graditi!

Jutro: Pomemben zbor interesentov in zastopnikov iz kamniškega in gornjegrajskega sreza in iz Ljubljane — Nova cesta bo svetu odkrila krasne nove predele — Nad 18 km dolžine, nad 6 milijonov Din stroškov

Kamnik, 16. januarja 1935
Prostorna dvorana kamniškega gasilskega doma je imela danes v gostih važen zbor, ki je vestno in tehtno obravnaval polstoletja staro zahtevo po zgraditvi ceste čez Volovljek na Luče. Povabilu predsednika kamniškega sreskega cestnega odbora g. Kratnarja dogovorno z narodnima poslancema gg. Rastom Pustoslemškom in Antonom Cererjem se je odzvalo odlično število predstavnikov in zastopnikov iz obeh sosednjih srezov, kakor tudi iz Ljubljane, ki je v tujskoprometnem pogledu zlasti živo interesirana na bodoči novi skrajšani zvezi z Logarsko dolino in pozneje nekoč z Mežiško dolino.

Po 10. uri je g. Kratnar otvoril anketo in toplo pozdravil navzoče: g. pomočnika bana je zastopal kamniški sreski načelnik dr. Voušek, vojaško oblastvo kapetan Čižmek, mesto Ljubljano podžupan prof. Jarc, banski svet notar Zevnik in Ferdo Vode, Zvezo za tujski promet ravnatelj Vlado Pintar, SPD predsednik dr. Pretnar, zbornico za TOI Anton Strgar, Avtoklub odbornik Šabec, nadalje so bili navzoči predstavniki Tujsko prometnega društva in občin Luče in Solčava, za Gornji grad dr. Janko Rak, dr. Mejak in notar Košenina, za občino Kamniško Bistrico župan Janez Pavlin, zastopane so bile zlasti tudi kamniške organizacije: Tujsko prometno društvo, Športni klub, JNS, meščanska korporacija in dr.

Po pozdravu je g. Kratnar takole obeležil

pomen sestanka:

Kmalu bo že 50 let, odkar stremi naš narod po tej cesti. Oholi Nemec je iz nacionalnih razlogov, dosledno nasprotujoč zbližanju Slovencev bivše štajerske in bivše Kranjske, preprečil vsak napredek v tej želji ljudstva. Danes v svobodni domovini pa je na nas vseh, da sanje dedov uresničimo z združenimi močmi in s skupnim delom za blaginjo širokih slojev. Ta cesta bo velikega gospodarskega, zlasti pa tujskoprometnega in turističnega pomena, posebno še, če dosledno zahtevamo tudi odcep od Kranjskega Raka na Veliko planino. Ona bo tudi najkrajša zveza Ljubljane z idealno lepo Logarsko dolino. To bi tujski promet in turizem v teh predelih nak domovine nesluteno povzdignila. Saj se nam s tem nudi možnost ustvariti na Veliki Planini jugoslovenski St. Moritz, naš Davos, ker ima Velika Planina krasne, ugodne smučarske terene ter skoro brezvetrn solnčen in izredno zdrav višinski zrak. In če se delo prične danes v času vladajoče bede: koliko družinskih očetov bo dobilo prepotrebni zaslužek. Ne dvomimo, da bodo pristojna oblastva predvsem pa banska uprava, upoštevala vsa ta dejstva in omogočila, da se velevažni načrt izvrši.

Z vzklikom »Čuvajmo Jugoslavijo!« je g. predsednik Kratnar zaključil svoj lepi nagovor. Ob splošni pozornosti poslušalcev je nato podal nadsvetnik inž. Fischer zanimiv strokovni referat. Izvajanja g. referenta moremo danes podati le v bistvenih odstavkih, vsekakor pa bo še dana prilika, da izpregovorimo o podrobnostih velepomembne nove cestne zveze.

Trasa in stroški

Pri novo zasnovani cesti se izredno lepo izpopolnjujeta gospodarski in tujskoprometni moment. Razdalja od Ljubljane do Luč, odnosno do Logarske doline, je znašala doslej 80 km, poslej bo skrajšana za celih 12 km, kar bo dotok izletnikov v prekrasne, novo odkrite in lahko dostopne planinske kraje povečalo poleti kakor pozimi. Vnovčevanje živine in lesa bo moglo postaviti ondotnega kmeta spet na trdno podlago. Še poseben pomen pa dobi nova cesta, če si zamislimo podaljšek zveze iz Ljubljane do Luč preko Solčave, Sv. Jakoba v Koprivni, Črne, Prevalj, do Dravograda in od tam do Maribora, s čimer se poraja pred našimi očmi nova velika zveza med Ljubljano in Mariborom po samih romantičnih krajih in skoraj izključno planinskem svetu.

Podrobni načrt za kamniški del ceste od zadnje serpentine Černivca do Raka je že bil predlanskim odobren; za ostali, lučki del pa so podrobni načrti še v delu in se lahko izgotovijo vsak čas, čim bo dan izged, da se delo prične. Za traso na »kranjski« strani so obstojale tri variante, odločilni pa so bili slednjič oziri na kakovost terena med Črnivcem in Kranjskim Rakom. Dolžina je 4 in pol km. V nadaljnjem poteku trase v odseku med Kranjskim Rakom in Lučami pa so terenske prilike že mnogo ugodnejše in stabilnejše.

Bodoča cesta se odcepi v zavoju zadnje serpentine pod Černivcem in se vzpenja sprva z 8 odst. v dolžini kakih 800 m, da doseže višino nad plazovi. Ko tako prispe na trden in položen svet nad plazovi, se nadaljuje z vzponom 3,5 odst. do cerkve v Kališah, ki jo obide kakih 10 m globlje in tako prestopi v razsežno kotlino med Plešivcem in Kranjskim Rakom, kjer vladajo že povsem sigurne terenske razmere. Vzpon dela med Kališami in Rakom 5%. kjer doseže trasa v polkrožnem zavoju v lepi gorski kotlini višino prelaza na koti 1029 m nad morjem. Dolžina vsega tega odseka meri 4662 m.

Na ono stran, proti dolini Podvolovljeka do Podpečnikove kmetije je povprečni padec 5,6%. Blizu Podpečnika prestopi trasa Lučko Belo z mostom kakih 10 do 12 metrov razpetine že nizko nad vodo in nadaljuje svojo pot proti Lučam s padcem 1 do 2%, torej povsem položno. Slednjič se priključi v Lučah banovinski cesti v bližini starega župnišča. Dolžina trase od Kranjskega Raka do Podpečnika je 7705 m odtod do Luč 6282 m. Vsa nova cesta bo torej dolga 18 km 650 m.

In koliko bo v vsem treba denarja? Za odsek v kamniškem srezu 1500 000 Din. Za odsek od Kranjskega Raka do Lučke Bele 2.696.730 Din. Za odsek od Lučke Bele do Luč 1,570500 Din, skupno torej za gradnjo 5,767.250 Din. Ali prišteti je vendarle treba še stroške za ureditev dovoznih cest in odcepov, za ublažitev zavojev, za regulacijo tu in tam itd, V celoti bi se po takem izhajalo s šest in pol milijone dinarji.
V imenu kr. banske uprave je g. nadsvetnik inž. Fischer zagotovil, da bo prispevala k celotni gradnji polovico stroškov ter da bo po svojih močeh storila vse, da se bodo mogla dela čimprej pričeti.

Zastopniki govorijo

Izvajanja g. inž. Fischerja so navzoči nagradili s toplim priznanjem. Sledile so izjave posameznih predstavnikov. Sreski načelnik Voušek je v imenu g. podbana poželel najlepših uspehov in zagotovil vso njegovo pomoč. Cesta na Luče bo najvažnejša zveza v naših obmejnih krajih, ki bo prinesla sproščenje doslej gospodarsko okrnjenim občinam, ena najvažnejših tujskoprometnih vezi, ki nam bo približala Veliko in Malo Planino in Logarsko dolino. Novo cesto je treba realizirati še letos.
Nato so govorili še gg. podžupan Jarc iz Ljubljane, predsednik SPD dr. Pretnar, zastopnik Zbornice za TOI Anton Strgar, župana Jamemik in Ožep iz Luč in Solčave, dr. Mejak in dr. Rak, ravnatelj Zveze za tujski promet Vlad Pintar, dr. Janežič v imenu kamniške podružnice SPD in banski svetnik notar Zevnik, ki so vsi naglašali velike koristi nove ceste in se zavzemali za njeno takojšnjo gradnjo.

Ko so bili tako podani že vsi nazori o osnutku, je povzel besedo g. narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, da s čisto svojimi informacijami in podatki dvigne popolno zaupanje v skorajšnjo realizacijo osnutka. Da se cesta mora graditi, so pred nekaj leti uvideli najodločilneši krogi in je o tem tudi že padel sklep. Ni torej več treba govoriti o potrebi ceste, temveč zgolj še o tem, kako se bo gradnja financirala. Če gradbeni fond nima takoj sredstev, potem naj banska uprava omogoči posojilo. Nikakor ni samo ta generacija dolžna nositi vsa bremena, saj je že itak dovolj obtežena z dajatvami, marveč naj stroške za tako važno pridobitev nosijo tudi tisti, ki pridejo za nami in ki bodo od nje imeli večjo korist. Temeljito se razgovorimo, kako dobiti sredstva, da začnemo z delom že to pomlad! Ne pozabimo, da so se že pokojni poslanci Dečko, Berx in Ferjančič trudili za to zvezo in je zatorej pač že čas, da jo letos omogočimo. Kar pa je še danes godrnjačev, jim bodi povedano, da so vprav njihovi predstavniki leta 1928. v oblastnem odboru mariborskem zahtevali isto, kar slej ko prej zahtevamo in hočemo izvesti mi! (Burno odobravanje).

Narodni poslanec Cerer je ugotovil vzorno enodušnost današnje ankete. Banska uprava naj najame posojilo pri Državni hipotekarni banki ali pri kakem domačem zavodu, da se pritegne domač kapital. In določi naj se, koliko naj prispevajo interesirani faktorji. Da se revne občine ne bi obremenjevale, naj bi prispevali: država vsaj 20%, privatni interesenti 30% in banska uprava 50 %. Ta predlog je bil soglasno sprejet, enako obenem naslednja

resolucija

»interesenti za zgradbo ceste Črna — Volovljek — Luče, zbrani na poziv sreskega cestnega odbora kamniškega dne 16. januarja 1935 v Gasilskem domu v Kamniku, ugotavljajo kot pooblaščeni tolmači in zastopniki želja in zahtev vsega prebivalstva v prizadetih krajih, da je nujno in neodložljivo potrebno, da se takoj in brez odlaganja spomladi 1935 prične graditi cesta Črna - Volovljek - Luče s kasnejšim podaljškom v Mežiško dolino in odcepom na Veliko Planino, ker to nujno zahtevajo predvsem eminentno gospodarski, nič manj pa tudi tujsko - prometni, narodni in v največji meri tudi državni interesi. Glede na to predlagajo, da kr. banska uprava že to pomlad prične graditi to cesto in jo financira, v kolikor je to mogoče, iz banovinskih in državnih sredstev, interesiranim korporacijam, v kolikor bi se morale pritegniti k prispevanju, pa omogoči, da najamejo potrebna dolgoročna posojila v kritje teh prispevkov pri Državni hipotekarni banki ali kakšnem drugem domačem zavodu, da bi tako ne bilo treba bremen za to gradbo nositi samo sedanji generaciji.«

Slednjič je bilo še sklenjeno, da poseti posebna deputacija bana in pod bana in ostale odločujoče činitelje v Ljubljani, nakar je predsednik g. Kratnar vzorno uspeli zbor zaključil s toplo zahvalo za udeležbo.
Prekrasen solnčen zimski dan, ki je razkošno razkazoval vso prelest kamniškega planinskega sveta, je pa še prav posebno potrjeval, da za pota, ki morejo svetu čim bolj odpreti vso to lepoto, ne more biti nobena žrtev zaman.

Jutro, 17. januar 1935

17.01.1935

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti