Radio Dur, Miha Pavšek, 08.01.204 malo po 17. uri
Horuk v nove čase, kdor da kaj nase, se tudi v teh mrzlih dneh na prostem pase. Tale rima se je zapisala kar sama, nadaljujete jo lahko kar sami kje v naravi. Njen svetlejši, beli del je te dni res nekaj posebnega, le malce se je treba potruditi, da ga uzremo.
Gorniška popotnica
Prazniki so za nami, brez dvoma jim je dalo svojevrsten pečat tudi vreme. Snega je tam, kjer pač zdaj mora biti, dovolj, ponekod celo preveč. Julijci in Grintovci ter nekatere gorenjske pokrajine v tem času že nekaj let niso bile tako lepo prevlečene s snežnim okrasjem. Čakamo le še, da zamrznejo plitvejša jezerska očesa, ki nimajo preveč močnega dotoka sveže vode in pokrajinska slika bo naravnost popolna. Sicer pa bo vreme za konec tedna hladno in v glavnem sivo. V tolažbo nam ostane dejstvo, da bo suho z izjemo goratih in hribovitih pregrad Z in JZ Slovenije, kjer bo že v soboto več oblačnosti, v nedeljo pa tudi manjše padavine. Te bo iz nedelje na ponedeljek prineslo tudi v notranjost države, kaj in kje pa bomo imeli, pa še malce počakajmo.
Pred novim letom je zapadlo v gorah toliko novega snega, da je zdaj njihov obisk vse kaj drugega kot »zimski sprehod«, morda le po nekaterih spluženih in višje ležečih cestah. Nevarna so predvsem mesta z obilico napihanega snega na odvetrnih straneh grebenov. slemen in robov nad gozdno mejo. Za nekaj časa je torej »Triglavsko kraljestvo« prepuščeno zdaj gotovo že počitka željnem dedku Mrazu (saj še vedno domuje pod Triglavom ali se je po zadnjih volitvah tudi on kam preselil?) in njegovemu spremstvu. Pomemben člen spremljevalne četice so tudi jeleni, domači in tudi severni. Tudi te so zdaj že precej utrujeni, nekaj pa jih je vseeno še ostalo pri močeh za pomoč pri našem dedku Mrazu, zadnji simbolični različici dobrohotnega starčka, ki ob novem letu prinaša darila otrokom. Ne glede na to, katera zgodbica o starčku, ki prinaša darila je prava, pa so dejansko severni jeleni iz leta v leto bolj ogroženi tudi po zaslugi podnebnih sprememb, ki smo jim priča tudi pri nas.
Ste tudi vi pretekle dni pogrešali vdor hladnega zraka v nižinah, kot smo ga bili vajeni nekdaj, ki je hipoma spremenil pusto, sivo pokrajino v zimsko pravljico? Saj pravljica je, le da morate zanjo to pot oditi malce višje. Toplejše podnebje pomeni tudi več dežnih in manj snežnih padavin. Za divjad in še posebej za kopitarje, med katere spadajo tudi vse vrste jelenov, pa je še posebej neugodno, kadar dežuje na površino snežne odeje. To se dogaja vse pogosteje tudi na daljnjem severu. Pozimi se namreč kopitarji prehranjujejo le z lišaji in mahovi. Tako s tistimi, ki rastejo na drevesnih deblih kot onimi drugimi, ki so nad zmrznjenimi tlemi. Za boren prigrizek pa se morajo, kopajoč skozi visok sneg pošteno potruditi. Močnejša otoplitev in dež povzročita, da lahko zmrzne tudi debelejša plast snežne odeje, prek por pa voda pronica vse do zamrznjenih tal, zato tam tudi sama zamrzne.
Pri tem se sprošča toplota, ki je zaradi zmrzali ujeta med tlemi in površino snežne odeje. Posledica je sorazmerno debel leden talni oklep, ki lahko vztraja vse do pomladi in kopitarjem preprečuje dostop do hrane. Vlažna toplota pa omogoča še razvoj glivic in plesni, ki pa se jih kopitarji izogibajo. Ekologi, ki se ukvarjajo s preučevanjem množičnega pogina divjadi zaradi prej omenjenih snežno dežnih dogodkov na območju skandinavskih držav, Rusije, Kanade in Grenlandije so celo razvili podnebni model za prihodnjih 80 let. Ugotovili so, da je pogin kopitarjev v primerih zamrzovanja domnevno do 40 % večji od povprečnega. Do leta 2080 bo s tem na novo prizadetih več milijonov kvadratnih kilometrov polarnih območij, kar bo povzročilo vse več težav tamkajšnjim kopitastim prebivalcem, ki jim je ljubše, če pozimi le sneži. Upajmo, da bodo tudi jelenčki pri nas še dolgo časa razveseljevali naše najmlajše, pa najsi bo v spremstvu rdečega ali pa belega prijaznega možička z brado. Kljub vsemu, pa se le prezračite ta konec tedna, tudi zimski mraz je namreč sestavni del dobrega zdravja in počutja v teh ponovoletnih dneh.