Večer v nedeljo, Gore: Sodobna navigacija in zdrava pamet / V francoskih Alpah zaradi snega obtičalo 15.000 voznikov / V spomin na Ruth
Sodobna navigacija in zdrava pamet
Tatjana Vrbnjak: Novosti sodobnih tehnoloških rešitev – pametne telefone in naprave za satelitsko navigacijo – vse bolj uporabljajo tudi obiskovalci gora
Brez telefona se v hribe praktično nihče več ne odpravi - postal je ne le nepogrešljiv, ampak to, da ga imamo s seboj, sodi že v paket priporočil za varno hojo v hribe. Telefon ne omogoča samo klicanja, ampak imamo na njem veliko različnih aplikacij. Omogoča nam, da "nosimo" s seboj vse planinske karte (pri čemer se je dobro zavedati, da je telefon prvenstveno namenjen predvsem komunikaciji, torej klicu v sili - navigacija pobere ogromno energije in kaj lahko se zgodi, da je ravno za klic na 112 zmanjka).
Vse bolj pogosto se ljudje v gore podajajo tudi z napravami za satelitsko navigacijo. "To je bistvena sprememba v primerjavi s pred desetimi leti," pravi Andrej Stritar, vodja katastra planinskih poti pri Planinski zvezi Slovenije.
Kataster planinskih poti
Če sklepamo po razvoju, ki ga je doživela avtomobilska navigacija, brez katere si vožnje v neznanem okolju že težko predstavljamo, velja, da se bodo tudi obiskovalci hribov in gora v bližnji prihodnosti vse bolj močno zanašali na sodobno navigacijo. Da je ta uporabna in zanesljiva, so potrebni kvalitetni osnovni podatki.
Projekt katastra planinskih poti, ki pri Planinski zvezi Sloveniji traja že celo desetletje, je prinesel prav to. V okviru projekta so prostovoljci, večinoma markacisti in vodniki, tudi drugi prostovoljci planinskih društev PZS, z napravami za satelitsko navigacijo prehodili in posneli celotno mrežo planinskih poti v Sloveniji; podatki so shranjeni v digitalni obliki.
"Imamo pokritih 9885 kilometrov markiranih poti, le dobrih sto nam jih še manjka do 10 tisoč, kolikor je vseh markiranih planinskih poti v Sloveniji. Vse te podatke smo zbrali in jih dali na skupno platformo. To je podlaga za izdelavo vseh planinskih zemljevidov - te bomo še naprej tiskali, na razpolago pa bodo tudi za različne bodoče aplikacije," pravi Stritar. Do katastra slovenskih planinskih poti na spletu lahko že interno dostopajo markacisti, predvidoma prihodnje leto naj bi bil na voljo vsem drugim uporabnikom. Možnosti za naprej so odprte: lahko bi prikaz denimo dopolnili s tem, da bi vsaki poti dodali opis.
Uporabe za zdaj še malo?
A poleg prednosti, ki jih prinašajo novosti, se je treba zavedati tudi omejitev in slabih strani sodobne tehnologije. Koristnosti je precej: marsikdaj nas sodobna tehnologija pripelje nazaj na izhodišče ne glede na vreme, temo, slabo vidljivost zaradi megle in podobnega, poleg tega ves čas vemo, kje smo, in če je treba sporočiti našo lokacijo, lahko to zelo natančno navedemo, že doma si lahko načrtujemo pot itd. - skratka, ob poznavanju uporabe nam lahko sodobne naprave ogromno pomagajo. A tudi omejitev in slabih strani je kar nekaj - da se nam sprazni baterija ali pa smo v kakšni kotanji brez signala, kar pomeni, da postane še takšna tehnološka noviteta povsem neuporabna.
Zdaj so do novih možnosti najbolj odprti mladi, ki so tudi sicer najbolj vešči uporabe novih tehnologij, in pa tisti, ki radi sledijo novostim, a prav pogosto uporabe digitalnih tehnologij med obiskovalci gora še ni opaziti, ocenjuje Stritar.
"Kljub osebnemu navdušenju nad informatiko opažam, da to pri ljudeh ne gre tako hitro. Uporabe digitalnih sredstev je v gorah razmeroma malo in dvomim, da se bo tudi v prihodnosti povsem uveljavilo to, da bi vsakdo hodil v hribe z digitalnimi sredstvi, ker velika večina ljudi tudi zdaj sploh ne uporablja zemljevidov ali pa jih celo niti ne znajo brati, zato se rajši odpravijo v hribe z organiziranimi izleti planinskih društev ali pa s prijatelji. Zato predvidevam, da bo sčasoma sicer vedno več uporabe digitalnih 'igračk', a uporaba teh še zlepa ne bo prevladala," ocenjuje Stritar.
Grintovci (Janez Mihovec)
Navodilom slediti s premislekom
Klemen Volontar iz Gorske reševalne zveze Slovenije zaradi velikega porasta prodaje ročnih navigacijskih naprav sklepa drugače - uporaba teh naprav je vse bolj množična. Volontar meni, da je s tem padla še zadnja bariera pri tistih, ki se doslej zaradi nepoznavanja - ker niso poznali dostopov do izhodišč, poti ipd. - niso odpravljali v hribe in gore.
"Zdaj se lahko podajo kamorkoli in kadarkoli," pravi Volontar in zato opozarja, da "morajo biti sodobne tehnološke naprave v hribih vedno zgolj pripomoček, odločitev o vsakem našem naslednjem koraku pa mora vedno temeljiti izključno na naši presoji razmer, ki so tisti trenutek v naravi."
Posledice nekritičnega zanašanja na sodobno navigacijo v gorah so drugačne kot na primer v cestnem prometu. Če nas cestna navigacija pripelje na napačen naslov, avto pač obrnemo in poiščemo pravi naslov (denimo če nam cestna navigacija kaže zavoj v desno, pa prometni znak zavijanje v desno prepoveduje, se voznik ravna po pravilih v cestnem prometu, ne po predlogu navigacije). V gorah pa to ni vedno mogoče - lahko se tako zaplezamo, da ne moremo ne naprej ne nazaj, lahko zaidemo na območje velike nevarnosti snežnih plazov itd.
"Kolesar, ki mu naprava kaže, naj zavije ostro desno, a na desni vidi poraščen breg, kolesa ne bo tiščal navzgor oziroma navzdol v desno, za gornika, ki je peš, v bistvu ni ovir. Toda sled, ki jo kaže naprava, je morda popolnoma napačna: lahko je bila posneta, ko je tam nekdo pozimi smučal dol - pa tega ne vemo, lahko je kdo le raziskoval nov pristop in je potem pot opustil - ljudje dajejo na splet vse mogoče ... Pa tudi 'avtoriziranim' potem, na primer tistim Planinske zveze Slovenije, je treba slediti s premislekom, še posebej pozimi zaradi nevarnosti plazov. Ozaveščen gornik bo, če bo pot vodila skozi strm žleb, na katerem je pol metra svežega snega, v hipu postal in se vprašal, ali je nadaljevanje tam sploh varno, tisti, ki osnovnih pravil gibanja v gorah pozimi ne pozna, pa bo morda nekritično sledil sledi, ki jo kaže naprava, in zašel v nevarnost," opisuje Volontar
Poudarja: "Kljub uporabi sodobnih tehnoloških rešitev v gorah moramo po njih še vedno hoditi z odprtimi očmi in z nekaj znanja ter vedno sami presojati, kje se gibljemo, ne pa napravi slepo slediti." Podobno meni tudi Stritar: "Vedno je treba ob tem uporabljati tudi zdravo pamet, gledati markacije."
Tatjana Vrbnjak
V francoskih Alpah zaradi snega obtičalo 15.000 voznikov
Zaradi obilnega sneženja je ponoči na cestah v francoskih Alpah obtičalo približno 15.000 voznikov. Številni so morali noč preživeti kar v avtomobilih, nekateri pa so se zatekli v zatočišča, ki so jih vzpostavili v najmanj 12 francoskih mestih.
Sneg in led na cestišču sta prinesla obilico težav za vse tiste, ki so se v soboto vračali ali bili na poti v smučarska središča v francoskem departmaju Savoie na jugovzhodu države. Z območja poročajo tudi o smrti mladega moškega, ki je na goratem območju z avtom zapeljal v globel.
V celotni Franciji so v 19 departmajih zaradi vremena razglasili oranžen alarm. Francoski vremenoslovci napovedujejo nove snežne padavine in svarijo pred zmrzovanjem in poledico na cesti.
Drugod po državi sicer večino težav povzroča veter. Zaradi sunkov, ki so dosegli hitrost do 160 kilometrov na uro, so začasno zaprli pristanišče v Calaisu in ustavili promet trajektov med Francijo in Veliko Britanijo. Zaradi močnega vetra so zaprli tudi dvorec Versailles pri Parizu. (spletno uredništvo, STA)
V spomin na Ruth
V spomin na 27. december 2012, ko je Ruth Podgornik Reš (na posnetku) za večno pokopal snežni plaz, se lahko danes, v nedeljo, 28. decembra, ob 17. uri udeležite 3. nočnega teka in pohoda V spomin Ruth, ki vključujeta 5 kilometrov lahkega pohoda in 5 ter 10 kilometrov teka ob Savinji. Sodeloval bo tudi Ruthin sin, ultramaratonec Miha Podgornik. Tekači in pohodniki pridite z naglavnimi lučkami ali drugo svetlobno napravo, saj pot ni dobro osvetljena, kar daje dogodku še poseben čar. Zbirno mesto je na sejmišču pri Mozirskem gaju.
(Sašo Bizjak)