Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zbor slovenskih planincev

17.12.1934

dLib.si

ponedeljek, 17. december 1934, ob 19:22, Boris Štupar, ogledov: 1045

Jutro: Naš planinski parlament se je spet odlično obnesel

Ljubljana, 16. decembra.
V dvorani Delavske zbornice je bila dopoldne redna glavna skupščina Slovenskega planinskega društva. Spet so zastopniki planinskih organizacij iz vse dravske banovine pretresali aktualna vprašanja svojega organizacijskega dela. Že v soboto zvečer se je v salonu pri Slamiču zbralo okrog 50 delegatov in funkcijonarjev SPD, da na zaključenem sestanku pripravijo vse gradivo za skupščino samo. Zasluga te intenzivne priprave je bila, da je današnje zborovanje vkljub dejstvu, da so bila prav važna vprašanja na dnevnem redu, trajalo samo pičli dve uri in so bila vsa poročila podana kratko, lapidarno. Bila so sprejeta brez dolgih debat. Na skupščini je bilo zastopanih 14 podružnic z 82 delegati. Izmed predstavnikov oblastev so bili prisotni mestni svetnik dr. Fettich kot zastopnik mestnega načelstva. Inž. Božič za šumsko upravo, inspektor Erjavec za železniško direkcijo ter senator dr. Rožič in narodni poslanec Pustoslemšek

Komemoracija
Predsednik dr. Pretnar se je v nagovoru spominjal smrti Viteškega kralja, ki so ga naše planine navdajale s toliko ljubeznijo, da je ure svojega najtežjega dela za državo in narod in najlepše ure svojega oddiha najrajši prebil v objemu naših gora. Planinci so videli v njem uresničenje našega hrepenenja po nacionalni osvoboditvi, za katero je ravno slovensko planinstvo od vsega početka doprinašalo težke žrtve, ko nam je hotel val germanizncije in italijanizacije ugrabiti najlepše predele naših gora. Dosledni svoji sveti zaobljubi, da bodo čuvali Jugoslavijo, izražajo slovenski planinci svojo globoko ljubezen in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.
Po tej svečani komemoraciji in zaobljubi, ki so jo vsi zborovalci poslušali stoje, so bile sprejete še vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in knezu namestniku in pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo dr. Angjelinoviču. Prav tako je zbor izrekel svoje pozdrave banu dr. Marušiču in pomočniku bani dr. Pirkmaieriu, ki sta zmerom kazala veliko razumevanje za naše planinstvo.

Kongresi
V izčrpnem poročilu se je predsednik dr. Pretnar dotaknil nato najprej važnih mednarodnih planinskih kongresov. 30. avgusta je v Ljubljani zborovala Asociacija slovanskih turističnih društev in pri tej priliki so naši planinci z uspehom afirmirali slovensko in jugoslovensko planinstvo pred slovanskimi brati. Kongresa mednarodne unije planinskih združeni v Pontresini se je za Jugoslavijo udeležil dr. Tuma, ki je za našo zvezo predložil resolucijo o vprašanju nomenklature in literarnih odsekov in predlog o ureditvi voznih olajšav za planince v raznih državah. Podrobneje se je predsednik bavil tudi s kongresom Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Skoplju v septembru, s katerim je bila združena mogočna manifestacija planinstva iz cele države.

Število članstva je v tekočem letu pri osrednjem društvu zraslo od 3080 na 3518, podružnice pa so deloma nazadovale (Celje, Maribor, Mežica, Novo mesto, Trbovlje), med tem ko je podružnica v Slovenjgradcu zrasla od 102 na 128 Vkljub delnemu nazadovanju pa se lahko reče, da se celotno število članstva, ki je lani znašalo 7727, giblje letos okrog 8000. Koč ima osrednje društvo s podružnicami 52. Lani so prirasle še koče v Krnici, Roblekov dom na Begunjščici in koča na Smrekovcu. Obisk vseh koč je lani znašal skupno 86.741. Od te številke odpade na Jugoslovene 80282 potem pa slede po vrsti Avstrijci, Čehoslovaki, Nemci, Italijani, Angleži, Francozi, Rusi, Poljaki, Bolgari, Romuni in druge narodnosti.
Društvo je v splošnem razvijalo zadnje leto živahno delavnost, ki pa je precej trpelo od težke finančne krize. Vkljub dejstvu, da obisk ni padel, so dohodki od koč zaradi štednje in manjšega konzuma znatno padli. Tudi podpore, ki jih je SPD dobivalo prejšnje čase od državnih in samoupravnih oblastev, so se izdatno skrčile.

Uredba o zaščiti markacij, ki je lani izšla, je mnogo pripomogla do reda in enotnosti v zaznamovanju potov. Osrednje društvo je pričelo urejati evidenco markiranih potov in steza in gradbeni odsek je v ta namen doslej rejoniral Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške planine na več okolišev. V zemljevidu se bodo čim točneje zaznamovale vse zaznamovane poti, vodila pa se bo tudi evidenca takšnih steza, ki bi jih bilo postopoma še treba markirati.
Pozimi so vse edinice SPD pokazale živahno delavnost na polju zimske alpinistike in smučarstva, v osrednjem društvu in tudi po podružnicah pa so se ustanovili alpinski odseki, ki naj bi v svojem okviru gojili plezalstvo in prirejali alpinistična in znanstvena predavanja. Vprašanje mladinske organizacije se je doslej rešilo tako, da se za dijake, ki hočejo gojiti planinstvo, vpeljejo posebne legitimacije, ki bodo priključene njihovim ferijalnim knjižicam. Samo ferijalci s temi legitimacijami bodo uživali ugodnosti po kočah SPD. Prav tako se vršijo priprave tudi za pritegnitev obrtne in trgovske mladine planinski organizaciji. S posredovanjem zveze se je SPD v zaključenem letu potezalo za olajšave na železnici, spričo težkega finančnega položaja državnih železnic pa obstoji nevarnost, da planinci izgube že dosedanje ugodnosti. Pred kratkim je železniška uprava uvedla taksiranje objav za znižano vožnjo, kar napravlja popust povsem iluzoren.
Osrednje društvo in podružnice so živahno prirejale predavanja, gojile planinsko fotografijo ter literarno in znanstveno delo. Pograjati pa je treba, da osrednji odbor vkljub ponovnim urgencam ni mogel od cele vrste podružnic dobiti statističnih podatkov o članstvu in mu od 19 podružnic manjkajo poročila o letošnjem stanju. Prav tako so nekatere podružnice precej neredno obračunavale članske prispevke, tako da ima osrednje društvo izterjati nad 22.000 Din na zaostankih, kar je v današnjih časih vsekakor precej občutna vsota.
Naša oblastva tako banska uprava kakor šumska in železniška direkcija in druge instance, so delu SPD blagohotno naklonjene. Nekatere korporacije in mesta pa svojim planinskim društvom ne nudijo podpore, kakršne bi v sorazmerju s podporami, ki so jih deležna manj pomembna društva, smela pričakovati. Skupščina se ponovno obrača na vse odločujoče kroge s prošnjo, da uvidijo veliki pomen planinstva v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem pogledu in da upoštevajo tudi številčno moč planinskih organizacij. Posebno zahvalo pa je treba izreči našim vojaškim oblastvom, ki so šla društvu povsod na roko. Z željo, da bi planinci tudi naprej vztrajali pri svojem delu in pridobili še novih sodelavcev, osobito iz krogov naše mladine, je predsednik zaključil poročilo, ki ga je skupščina sprejela z živahnim odobravanjem.

»Planinski vestnik« in drugo
Nato je dr. Brilej na kratko poročal o Planinskem vestniku. ki ima 2050 (t. j. dobra četrtina vseh članov SPD) plačujočih naročnikov, kar je vsekakor lepo število, če pomislimo, kako druga za drugo ugašajo v tem času gmotne stiske druge revije. Samo v zadnjem letu je število naročnikov Planinskega vestnika zraslo za okrog 600.
V debati, ki je sledila, je narodni poslanec Pustoslemšek sprožil predlog, da bi moral biti vsak član SPD obenem naročnik vestnika. Predlog sicer ni prodrl, naročeno pa je bilo odboru, da se pozanima za stroške, ki bi jih znašala naklada 8000 izvodov. SPD bo v vsakem primeru storilo vse korake, da se število naročnikov »Planinskega vestnika« dvigne, kar mu bo pri odlični kvaliteti glasila brez dvoma tudi uspelo.
Dr. Brecelj je v poročilu o organizaciji reševalnega fonda poudarjal, da je treba reševalno službo v marsičem še izpopolniti. Predvsem je nujno treba poskrbeti za zdravniško službo tam, kjer SPD nima koč.
Nato je dr. Hrašovec iz Celja predlagal, da skupščina odobri novi statut, ki so ga že na včerajšnjem sestanku dodobra pretresli v debati, ki je trajala 4 ure. Novi statut, ki ureja razmerje med osrednjim društvom in podružnicami v duhu, v katerem se je delo SPD razvijalo že vse zadnji dve leti, je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Potem ko je bilo še izglasovano, da znaša prispevek, ki naj ga plačujejo podružnice osrednjemu društvu za upravo, 2.50 za člana k čemur je treba pribiti še 50 par za jugoslovensko zvezo in 50 par za slovansko asociacijo, so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji poverjeniki in namestniki poverjenikov podružnic, ki pridejo za prihodnje za prihodnje leto v širši osrednji odbor. Prav tako so ostali na svojih mestih nadzorniki, njih namestniki in delegatje za Zvezo planinskih društev Jugoslavije.
Med raznoterostim je bil stavljen samo predlog, naj SPD svoje parcele, ki leže v Julijskih Alpah onstran italijanske meje in od katerih društvo nima nobene druge koristi, kakor da davek plačuje od njih, proda. Zbor je dal osrednjemu odboru pooblastilo, da ta predlog izvede, nakar je bila ob poldvanajstih skupščina
zaključena.

Jutro, ponedeljska izdaja, 17. december 1934
 

eXTReMe Tracker