Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pršjak

26.11.2014
SLAPOVI PRŠJAKA V GORENJI TREBUŠI
Ime so dale tri krave

 

Dostop:
Iz cestne povezave Ljubljana–Idrija–Most na Soči–Tolmin v Dolenji Trebuši zavijemo levo za Čepovan oziroma za Gorenjo Trebušo. Vozilo parkiramo pri gostilni Makuc (250 m) v zaselku Pri Krtu. Smerokaz za »Slap Pršjak« nas usmeri na kolovozno pot, ki se nadaljuje po levem bregu potoka. Po dobrih 100 metrih prečkamo potok in nadaljujemo po lepi stezici, ki se najprej dokaj strmo vzpne. Po dobrih 20 minutah se nam pokažeta oba slapova v Sopotih.

nedelja, 30. november 2014, ob 05:28, Franci Horvat, ogledov: 3113

Nedeljski dnevnik, Gremo na izlet - Franci Horvat: ... slapovi v Gorenji Trebuši

»Gorenja Trebuša, z nadmorsko višino 450 m, je razloženo naselje na sončnih slemenih, pomolih in ravnincah nad potokom Trebušice in ob njem v severozahodnem delu Idrijskega hribovja. Nad dolino Trebušice se vleče dolg skalnat rob Trnovske planote Govci z najvišjim vrhom Poldanovcem (1299 m) na jugu in vrhom Stador (1030 m) na zahodni strani roba. Naselje sestavlja več manjših zaselkov in samostojnih kmetij. Neizrazito jedro je pri cerkvi sv. Frančiška Ksaverja. To območje je bilo zaradi odmaknjenosti od večjih središč naseljeno razmeroma pozno. Po tolminskem urbarju iz leta 1377 je bilo celotno območje Gorenje Trebuše poraščeno z gozdovi in neposeljeno. V 18. stoletju sta ob Trebušici obratovali dve steklarni, ki sta izdelovali zelene steklenice in motno steklo; ko so posekali gozdove, so eno zaprli, drugo pa preselili. Število prebivalcev se je v dvajsetem stoletju precej zmanjšalo. Leta 1997 je bilo komaj 148 prebivalcev. Na hribovitem svetu so življenjske razmere slabe, mladi so odšli za kruhom v mesto. Gorenja Trebuša ima zaradi zdravega okolja in naravnih lepot vse možnosti za razvoj turizma.«
Povzeto iz knjige Jožeta Dobnika »Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije«.

Iz zgornjega zapisa izvemo, da je Gorenja Trebuša bila že v preteklosti dokaj neznana in odmaknjena. Domneva se, da bi kraj dobil ime po treh kravah (v davnini so rekli kravam »buše«), ki so jih vipavski kmetje pasli na jasah Trnovskega gozda in so te zašle preko prelaza Ipavško do reke (današnje Trebušice). Iskanje krav je bilo dolgotrajno in naporno, toda ko so jih našli, so ta kraj poimenovali Tribuše. To je bila samo ena izmed razlag, ki kroži med domačini V preteklem stoletju so razdeli kraja na: Gorenjo, Srednjo in Dolenjo Tribušo. Po drugi svetovni vojni je prišlo še do manjše spremembe imena; iz Tribuše se je kraj preimenoval v današnjo Trebušo.

Gorenja Trebuša se ponaša z velikim številom slapov, med katerimi je najbolj poznana soteska Gačnik, ki je prepredena s številnimi prekrasnimi »srebrnimi vodnimi trakovi«. Sodi med najtežje dostopne, kar je bilo znano že za časa AvstroOgrske, ko so jo imeli za drugo »najgršo« v njihovi deželi. Za obisk soteske Gačnik potrebujemo opremo in izkušnje, vodič je skoraj obvezen. Zaradi izjemne dolžine ter tehničnih težav, si jo težko ogledamo v enem dnevu (9 kilometrov dolžine, 700 metrov višinske razlike in 12 slapov). V letu 2014 je bila tudi soteska Gačnik izpostavljena žledolomu, kar še dodatno otežuje njeno prehodnost.
Če pogledamo celotno področje Gorenje Trebuše so skoraj vse grape grde – težko prehodne. Številni slapovi so posledica precejšnega strmca, ki se tam nahaja. Izviri potokov so običajno na 900 m nadmorske višine, medtem ko se Trebušica izliva v Idrijco na manj kot 200 metrov. Strme doline so nastale zaradi hitrega vrezovanja vodotokov, kar je bila posledica hitrega zniževanja Soške doline.

Da pa le niso vse soteske s slapovi »grde«, govori podatek o potoku Pršjak, ki pravi, da je ta predel svetla izjema. Poti do najlepših slapov in tolmunov so nadelane in omogočajo ogled tudi manj ekstremnim ljubiteljem narave, ki zmorejo običajne planinske poti. Ime slapa oziroma slapov na potoku Pršjak je povezana s pršenjem, ki je pogost pojav pri padajočih slapovih. Potok Pršjak izvira pod Brdarjevo domačijo na Vojskarski planoti. Med najlepše v soteski sodi Velik in Mali slap v Sopotih. Prvi je visok kar 27 m in pada v prekrasen velik tolmun, drugi pa je visok le okoli 5 m, toda tolmun pod njim je precej globok. Nekaj prekrasnih turkizno zelenih tolmunov se nahaja tudi nad obema omenjenima slapovoma, ki so lahko dostopni s planinske poti. Omeniti velja še Slap nad Trentarjem, ki je visok približno 20 m. Na senčnih skalnih predelih lahko vidimo dokaj redek endemični kranjski jeglič in na krušljivih dolomitnih pobočjih raste rdeči bor ter v podrasti ne manjka resja.

Franci Horvat  

eXTReMe Tracker