Odpravo v Pakistan smo sestavljali: Marko Mavhar (AO Grmada Celje), Klemen in Martin Žumer ter Nejc Marčič (vsi AO Radovljica). Glavni cilj odprave je bila nova smer po vzhodnem stebru Paju (6610 m).
Slovenijo smo zapustili z visokimi cilji, saj sta Marko in Klemen želela preplezati novo smer na Uli Biaho, Martin in Nejc pa v vzhodnem stebru Paju peaka, ki predstavlja markantno linijo v steni.
Začelo se ni nič kaj obetajoče. Načrtovani bazni tabor je bil na začetku doline Uli Biaho, vendar so se nosači ustavili v baznem taboru Paju peak in niso hoteli naprej. Mogoče je imel prste vmes tudi naš oficir, saj mu je bilo tam veliko bolj všeč - bivanjske razmere so bile veliko boljše v bazi, pa tudi družbe je bilo več, saj je vsak dan mimo hodilo veliko trekerjev. Zato smo bili primorani živeti v oazi sredi »puščave«.
Prvi teden je bilo vreme odlično, jasno, vendar je to na višini 3500 metrov predstavljalo ubijajočo vročino, ki je s seboj prinesla ogromno muh in komarjev. Veliko težav nam je predstavljal naš oficir, ki je bil skoraj ves čas z nami. Zaviral je naše plane, saj nam je prepovedoval gibanje izven območja Paju, za katerega smo imeli dovoljenje. Tako smo morali aklimatizacijo opraviti na tem območju.
Po nekaj dnevih je bazo za kratek čas zapustil, tako da sta Klemen in Marko to izkoristila in odšla proti dolini Trango. Vso opremo ter hrano sta si naložila v velike težke tovore in odšla za deset dni v novo lepo bazo pod skupino Trangov. Martin in Nejc sva želela preplezati zelo zanimivo steno na drugi strani reke, a nama je ozka dolina z deročo reko že na dostopu preprečila poizkus. Ostalo nama ni drugega kot popolno osredotočenje na Paju peak.
Dostopa do najine smeri nisva poznala, je pa takrat španska odprava ravno preplezala novo smer po osrednjem stebru Paju, kar sva izkoristila za pridobivanje informacij iz prve roke. Povedali so, da so prejšnje leto potrebovali več kot dva tedna za ureditev tabora pod steno. Kasneje dobiva informacije od Klemena in Marka o zelo zahtevnem, praktično nemogočem prehodu iz doline Uli Biaho. Tako sva šele v četrtem poizkusu našla dostop do stene Paju-a, ki pa tudi ni bil ravno varen. Na dan načrtovanega vzpona nama je pa tudi zdravje obrnilo hrbet, tako da v steno sploh nisva vstopila - odprava se je za naju končala brez preplezanega raztežaja na Paju.
Marko in Klemen sta se v bazo vrnila precej izmučena in naslednji dan izkoristila za počitek. Nestabilno vreme ju je prisililo, da sta spremenila načrte in se odločila za plezanje v Nameless Trangu. Priplezala sta do sončne terase, kjer sta se zaradi težav z višino za cel dan ustaviti in počiti. Nadaljevala sta po Slovenski smeri in preplezala šest raztežajev, nakar sta bila zaradi ponovnih težav prisiljena sestopiti.
Po desetih dneh sta se s težkimi nahrbtniki vrnila v bazni tabor Payu.
Štiri dni kasneje sta poizkusila v verjetno nepreplezani 1800 meterski steni neznanega, verjetno še nepoimenovanega vrha nad bazo. Preplezala sta novo smer in se po dveh dneh vrnila v bazo.
Kronološki potek odprave
14.07.: Brnik - Istanbul - Islamabad
15.07.: Obisk Alpin kluba in počitek
16.07.: Islamabad - Skardu (letalo)
17.07.: Nabava hrane in ostalih malenkosti
18.07.: Vožnja iz Skarduja proti vasici Askoli
19.07.: Pet urni treking do baznega tabora Jula (3200 m)
20.07.: Šest urni treking do baznega tabora Paju (3400 m)
21.07.: Urejanje baze
22.-24.07.: Balvaniramo, plezamo malo daljše smeri nad bazo, raziskujemo okolico baznega tabora
25., 26.07.: Po kosilu se odpravimo po pretežno travnatem grebenu pod vznožje gore Paju. Poizkušamo spati na višini 4800 m, a nam komarji tega ne pustijo. Naslednji dan se vrnemo v bazo.
27.07.: Priprava opreme
28.07.: Marko in Klemen se odpravita v dolino Trango, Martin in Nejc pa na drugo stran doline Baltoro. Na polovici ozke dolini ne moreva več prečkati reke, ki je imela vsako minuto močnejši tok. Zato se vrneva v bazo.
29.07.: Vzpneva se pod Paju v želji da bi našla prehod do najine smeri. Zopet spiva na višini 4800 m. Komarji nama spet kradejo spanec. Marko in Klemen prispeta v bazni tabor Trango.
30.07.: Vrneva se v bazo, ki je polna drugih odprav. Marko in Klemen počivata in se družita s člani ostalih odprav.
31.07.: V bazi je množičen naval različnih odprav, ki so zaklučile plezanje na K2 in Broad Peak. Zato sva stalno na preži, da nam ne »zmanjka« kakšen kos opreme. Marku in Klemenu se poslabša vreme, začneta spreminjati načrt in načrtevati drug vzpon.
01.08.: Zjutraj balvanirava, popoldne pridejo nove odprave zato spet paziva na naše stvari. Marko in Klemen počivata zaradi slabega vremena in čakata na izboljšanje, balvanirata in plezata lažje smeri.
02.08.: Vreme se poslabša, temperatura postane znosnejša, zato pripraviva vso opremo za vzpon. Marko in Klemen popoldne balvanirata in plezata v okolici baze.
03.08.: Zjutraj odideva iz baze in po sedmih urah hoje najdeva prostor za šotor blizu ledenika. Prehoda do stebra nisva našla. Ponoči dežuje, občasno tudi sneži. Marko in Klemen dostopata pod Nameless Trango.
04.08.: S težkimi nahrbtniki nadaljujeva, kmalu najdeva možice, ki so si jih postavili Španci pred nama. Slediva jim in najdeva njihov ABC (5200 m). Tam pustiva opremo in sestopiva v bazo. Marko in Klemen priplezata do Sončne terase.
05.08.: Počivava v bazi. Vreme se kvari. Marko in Klemen počivata na Sončni terasi.
06.08.: Vremenska napoved napoveduje izboljšanje šele 10.8., Marko in Klemen plezata v Nameless Trangu in še isti dan sestopita do baznega tabora Trango. Naslednji dan se vrneta v skupni bazni tabor.
08.08.: Sam imam probleme z zdravjem zato počivam v bazi, ostali plezajo na balvanih.
09.08.: Vreme je zelo slabo - dežuje. Zaposlimo se z družabnimi igrami
10.08.: Vreme je boljše, tudi sam se počutim bolje zato se odpraviva v španski tabor.
11.08.: Zbudiva se ob štirih zjutraj, v želodcu me zopet zvija, počakava še en dan, če bom kaj bolje.
12.08.: Nič nisem bolje, zato se odpravim nazaj v bazo. Martin ostane v ABC, poskusil naj bi po normalni smeri proti vrhu. Marko in Klemen se odpravita v steno nad bazo.
13.08.: Zjutraj se vrne še Martin, ki je prehlajen in utrujen. Proti večeru se vrneta tudi Marko in Klemen s preplezano novo smerjo.
14., 15.08.: Pripravljamo prtljago, pospravljamo bazni tabor. Vreme je slabo.
16.08.: Zapustimo bazni tabor Paju in se odpravimo v Askoli.
17.08.: Askoli - Skardu. Po uri vožnje moramo peš prenesti vso opremo čez most, saj je na eni strani voda odnesla vse temelje, most visi le na jeklenicah zato ga ni možno prevoziti z avtomobilom. Na drugi strani naš čaka drug džip.
18.08.: Ob šestih zjutraj se z avtomobilom odpeljemo proti Islamabadu.
19.08.: Ob štirih zjutraj smo v hotelu, vozili smo se 21 ur. Dan prespimo.
20.08.: Kupujemo spominke. Spimo, ležimo, uživamo v gledanju filmov.
21.08.: Islamabad - Istanbul - Brnik
Odpravo so omogočili: Planinska zveza Slovenije, AO Radovljica, AO Grmada Celje, Elektro Gorenjska in CEBE.
Nejc Marčič
Fotografije: Nejc Marčič, Kldemen Žumer
Vir: PZS.si