Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

V pakistanskih gorah

Delo: ... so stvari v roke vzela dekleta - Alpinistične vodnice

Alpinistične vodnice Poleg preživetja za svoje otroke želijo ženske tudi sebi zagotoviti prihodnost, delati v moških poklicih in zrušiti tabuje

Skupina mladih pakistanskih deklet sedi na tleh, prekritih s preprogo, in zbrano posluša učitelja, ki svoje predavanje dopolnjuje s pisanjem in risanjem po tabli. Do zadnje potankosti se morajo seznaniti z vsemi plezalnimi veščinami, ki so nujno potrebne pri osvajanju najvišjih gorskih vrhov. Tako poteka učna ura v alpinistični šoli v Šimšalu, eni od odmaknjenih vasi na goratem severu Pakistana, nedaleč od pakistansko-kitajske meje.

Medtem ko v večjem delu Pakistana prevladuje patriarhalna miselnost, s katero je ženskam dodeljena vloga za zidovi domače hiše, so začeli v dolini Hunza, ki leži na severu države in v kateri vlada bolj zmerna sekta islama, že sprejemati bolj svobodomiselne običaje. Ženske, ki tu živijo, so začele pospešeno odpravljati globoko zakoreninjene tabuje, saj se mnoge usposabljajo, ali so se celo že usposobile, za poklice, ki so prej veljali za izključno moške, kot, denimo, tesarji ali alpinistični vodniki po vrhovih Himalaje.

»Ves čas morate biti zelo previdne. Vedno morate skrbno preveriti vso opremo in vrvi. Usodna je lahko že najmanjša napaka, ki je nastala na opremi,« svoje učenke opozarja Niamat Karim, plezalni inštruktor. Karim daje zadnja navodila osmim mladenkam, za katere se bo v kratkem začel praktični del pouka. To je prva skupina žensk, ki se v alpinistični šoli v Šimšalu – šolo so ustanovili leta 2009 s pomočjo italijanskega plezalca Simona Mora – usposabljajo za alpinistične vodnice. V zadnjih štirih letih so se seznanile z različnimi tehnikami plezanja po ledu in skalah, se usposobile kot reševalke in pridobile ustrezno znanje iz turističnega menedžmenta.

Alpinist v vsaki družini

Šimšal leži na nadmorski višini 3100 metrov in je najviše ležeče naselje v dolini Hunza. Edina povezava med vasjo in preostalim svetom je gorska cesta, ki pa so jo zgradili šele pred enajstimi leti in ki jo je mogoče prevoziti edino s terenskim vozilom. Cesta je makadamska in izjemno strma, vije se med gorskimi pobočji, vodi čez lesene mostove in skozi ostre ovinke, hkrati pa je ves čas prisotna tudi nevarnost zemeljskih plazov.

V vasi Šimšal, ki šteje okoli 250 gospodinjstev, ni tekoče vode, elektriko pa si njeni prebivalci zagotavljajo s solarnimi ploščami, ki jih kupujejo na Kitajskem. Čeprav je to območje zelo odmaknjeno od drugega sveta, je pismenost med vaščani kar 98-odstotna, to je približno dvakrat več od pakistanskega povprečja. V tej vasi je doma kar nekaj svetovno znanih alpinistk in alpinistov, kot je, denimo, Samina Baig, prva Pakistanka, ki je priplezala na Mount Everest. Ljudje v Šimšalu živijo od turizma, ki je tukaj edini vir prihodkov, tako da ima skoraj vsaka družina v vasi vsaj enega alpinista.

Osem deklet, ki se trenutno usposabljajo za alpinistične vodnice, je že preplezalo štiri tukajšnje vrhove, tudi gori Minglik Sar in Julio Sar, ki sta obe višji od 6000 metrov. Za 23-letno Takht Bika je alpinistična šola »uresničitev sanj«. »Moj stric in moj brat sta alpinista in jaz sem ju pričakala vsakič, ko sta se vrnila z gorske ture,« je povedala. »Nadvse rada sem se igrala z njuno plezalno opremo. To so bile moje otroške igračke. Nikoli se nisem igrala s punčkami.«

Družinska tradicija

Za Duor Begum je alpinizem družinska tradicija pa tudi način počastitve spomina na moža, ki se je smrtno ponesrečil med plezanjem. »Imam dva otroka, za katera moram skrbeti, in nimam nobenih rednih prihodkov,« je povedala. Alpinistično šolo je začela obiskovati, da bi nadaljevala moževo poslanstvo in si zagotovila redna sredstva za življenje. »Za to usposabljanje sem se odločila v dobro svojih otrok. Rada bi jima omogočila ustrezno izobrazbo in boljšo prihodnost,« je še povedala Begum.

Čeprav so ženske s tem, ko so se začele usposabljati za alpinistične vodnice, odločno posegle v tradicijo, bo gotovo trajalo kar nekaj let, preden se bodo te spremembe uveljavile v praksi. Za zdaj Begum še ne bo mogla delati kot alpinistična vodnica. »Vem, da je težko in da bo treba še nekaj časa počakati, da bodo ženske postale poklicne alpinistične vodnice, a tako imata moja otroka vsaj upanje.«

V gore po feminizem

Nekoliko stran od zasneženih vrhov in malce niže v dolini se Bibi Gulšan, tudi mati dveh otrok, katere mož je padel med vojaškimi spopadi, prav tako bojuje, da bi se spremenila globoko zakoreninjena pravila, ki veljajo za vključevanje žensk v družbeno življenje. V okviru projekta Woman Social Enterprise (WSE – Žensko družbeno podjetništvo) se Gulšan usposablja za tesarko. To je projekt, ki ga je na tem območju organiziralo društvo Aga Khan Development Network (Razvojno omrežje Aga Kan). Društvo ponuja možnost zaslužka revnim družinam, ženskam pa pomaga, da se postavijo na lastne noge. Ustanovljeno je bilo leta 2003 in zdaj zaposluje več kot 110 žensk, starih od 19 do 35 let. »Svojima otrokoma želim zagotoviti najboljšo možno izobrazbo in poskrbeti, da ne bosta tako zelo občutila odsotnosti očeta,« je povedala Gulšan.

»Delati sem začela deset dni po tem, ko je moj mož padel v boju. Prijatelji so me obsojali, češ da bi morala žalovati za njim, jaz pa sem namesto tega začela opravljati moško delo. A v resnici nisem imela izbire. Morala sem poskrbeti za svoja otroka.« Z 8000 rupijami, kolikor jih na mesec zasluži v tesarski delavnici, lahko Gulšan plačuje šolanje otrok, svoje na novo pridobljeno znanje in veščine pa s pridom uporablja tudi pri gradnji in opremljanju nove hiše za svojo družino.

WSE, projekt, katerega pobudnik je bilo norveško veleposlaništvo, revnim ženskam omogoča, da se začnejo preživljati z lastnim delom, veliko pa pomaga tudi pri odpravljanju tabujev v teh odmaknjenih krajih. Njegov vodja Safiulah Baig pravi, da moški tesarji, ko gradijo hiše, delajo po svojih miselnih načrtih, kar pa je dokaj neznanstven pristop. »Dekleta pri svojem delu uporabljajo strokovno znanje – od samega začetka gradnje in nato pri vseh nadaljnjih stopnjah, pri čemer se dosledno ravnajo po načrtih, tako da poteka njihovo delo bolj tekoče, hiše, ki jih zgradijo, pa so zagotovo bolj trajne,« je poudaril Baig.

AFP  

  05.11.2014 

 

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti