Mladika: Po Sloveniji in zamejstvu - Marjan Bradeško, O Media
Slovenija je zares med najlepšimi deželami na svetu. Zato ni nič čudnega, da jo opisujejo mnogi avtorji, potopisci in ljubitelji naših pokrajin. Med njimi niso samo domačini, nekateri celo večkrat, ampak tudi tujci, ki se podajo na popotovanja po naših krajih.
Med prvimi je tudi Marjan Bradeško, doma iz Polhograjske doline, redni član uredniškega odbora Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, ki redno izhaja že prek 110 let. V tej reviji je predstavil že mnoga podobna dela, predvsem iz planinske tematike in naravoslovja. Sam pa je prispeval v knjigah in revijah več samostojnih besedil.
V letošnjem letu je izšlo še eno njegovo delo pri založbi O Media d. o. o., ki sicer skrbi za redno izhajanje revije Moja Slovenija, namenjene Slovencem zunaj meja domovine. Naslov knjige Konec tedna na izlet je zanimiv in vabljiv posebno s podnaslovom Po Sloveniji in zamejstvu. Tako nam v tretjem poglavju opiše najdaljši izlet v tej knjigi. Popelje nas v kraje Za mejo na avstrijsko Koroško, v Ziljsko dolino, prek Kanalske doline ter skozi tesne doline Zahodnih Julijskih Alp zopet nazaj v Posočje. Nato se še enkrat vrnemo v »tujino«, v Benečijo, na Doberdobsko planoto in se nato po Vipavski dolini vrnemo v izhodišče. Že vtem poglavju lahko vidimo lepe posnetke Kamniških Alp nad zelenim gozdom, Dobrač ob sončnem zahodu, znamenite Višarje, kjer se srečujejo narodi vseh treh dežel, Mangart nad Belopeškimi jezeri in še mnoge druge.
Sicer pa nam avtor ponuja še devet potovanj po različnih predelih Slovenije. Prva opisana pot nas bo vodila po Gorenjski, od Škofje Loke čez Soriške planine v Bohinj, na Pokljuko in Bled ter pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank, v vasi, v katerih so bili rojeni mnogi slovenski kulturniki. V drugem poglavju obiščemo še enkrat Julijce,Trento in Soško dolino, kamor pridemo čez prelaz Vršič (1611 m). Pri povratku ne smemo izpustiti ne Bovca in ne Tolmina z mnogimi spomini iz časa prve svetovne vojne ter predvsem ne Idrije z znamenitim rudarskim muzejem drugega najpomembnejšega rudnika živega srebra na svetu. V Zahodnih slovenskih deželah na Krasu, v Brdih in Vipavski dolini niso zanimive le vinske gorice in pršut, pač pa je vredno videti tudi Kobilarno v Lipici in jamo Vilenica ter razgled s Svete gore nad Gorico. Po Obali si bomo ogledali zanimiva slovenska mesta, ob povratku pa tudi znamenite freske v Hrastovljah in vsaj še Grad Snežnik in presihajoče Cerkniško jezero. V južni Sloveniji bomo lahko obiskali Kočevje in kraje ob Kolpi, Ob Sotli in Krki pa večji del krajev ob Slomškovi romarski poti ter starodavne in znamenite kraje na Dolenjskem. Na širšem področju Dveh strani Mure bomo obiskali Ptuj, najstarejše slovensko mesto, obširne Slovenske gorice ter Prekmurje. Tudi na Koroškem in Štajerskem, ki ju pogosto neopravičeno obravnavamo skupaj, je mnogo naravnih in kulturnih znamenitosti. Slovenci imamo le en Triglav, Korošci pa kar dva, Peco s Kraljem Matjažem in Uršljo goro (1699 m), osamelcem z najviše postavljeno cerkvijo pri nas. Zelo lepo je tudi v Savinjski dolini z našo najlepšo visokogorsko dolino, Logarsko dolino, najviše (1326 m) ležečo kmetijo Bukovnik, s cerkvijo v Gornjem Gradu z največjo prostornino na Slovenskem itd.
Vsak opisani izlet je predviden za tridnevno potovanje. Ob koncu vsakega poglavja pa nam avtor predlaga še pet krajših enodnevnih izletov v zanimive kraje s posebnostmi naše, slovenske naravne in kulturne dediščine, ki so bogato predstavljene na avtorjevih fotografijah.
Ciril Velkovrh