Nejc Kuhar: Pretekli vikend sem opravil prve metre snežnih priprav v letošnji sezoni.
Še dober teden nazaj sem trdil, da bom sneg letos počakal pri nas, ampak je tako naneslo in se nisem preveč branil priložnosti. S prihodom sina in pa redne službe, je potrebno malo več usklajevanja, ampak se še vedno marsikaj da. Tako smo se tokrat v Zell am See odpravili družinsko in tako ubili dve muhi na en mah. Dopoldne sem sam nabiral metre na smučah, popoldne pa smo preživljali skupni čas v prijetnem mestecu ob jezeru.
Severna stran Alp je letos dobila hitro sneg in tako so višje ležeča smučišča že v polnem zagonu, pa tudi sicer je nad okrog 1500 metri dovolj naravnega snega za prve turno smučarske ture. In če upoštevamo, da se hribi končajo kakšen kilometer višje kot pri nas, je možnosti za turno smučarijo kar precej.
Sam sem se tokrat bolj orientiral na Kitzsteinhorn, kjer te gondola odvrže direktno na sneg, od kjer je potem le še stvar vzdržljivosti in trme, koliko višincov boš naredil. Prvi dan se jih je nabralo za dobrih 2000, noge in roke pa so bile še precej zakrnele, pa tudi višina je naredila svoje. Drugi dan sem nato štartal peš iz doline, zato me je nato čakalo najprej 45 min kopne hoje, nato pa sem nadaljeval do vrha Kitzsteinhorna. V enem samem vzponu se je nabralo kar 2300 metrov višinske razlike, zato kaj dosti več ta dan ni bilo potrebno narediti. Zadnji dan sem zopet izkoristil gondolo, nato pa z že precej boljšimi občutki opravil z dvema vzponoma po 1000 višincev ter še zaključnega na markanten neobljuden vrh v bližini. V treh dneh se je tako nabralo 7000 višincev vzponov na dilah, ampak že komaj čakam, da nanje stopim ponovno. Veseli me predvsem, da nisem imel kakšnih večjih težav s prilagajanjem stopal na pancarje, saj je to vsako leto zelo velika težava.
Podzavestno se pojavlja že nekaj poklicne deformacije, zato sem malo firbcal pod noge ostalih turnih smučarjev, ki jih je bilo res ogromno, samo jaz sem jih srečal na stotine. In ugotovitev? Vezi so 99,9% Dynafit ali še kakšne lažje izvedbe, klasiko je v Avstriji kot kaže že davno povozil čas. Presenetili pa so me pancarji, saj klasičnega 4-buckla sploh nisem videl, tja in sem je bil kakšen Maestrale, nato pa nekaj Dynafitovih One-ov in novih Neo-tov, ostalo pa TLT6 in lažje. Še največja raznolikost je pri smučah, kjer je bilo pa dejansko vse, od tekmovalnih zobotrebcev do širokih plohov. V Italiji je bilo to videti že pred 5-imi leti, pri nas pa bo verjetno čez pet let.