Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Predavanje gospe Mire Debelakove iz Ljubljane

Mariborski večernik Jutra: Po pretresu težavnih zgodovinskih in geopolitičnih vprašanj je Ljudska univerza priredila za ljubitelje planinskega sveta predavanje gospe Mire Debelakove iz Ljubljane, ...

... znamenite naše plezalne prvakinje in tudi v tujini znane alpinistke in pisateljice. V prvem delu svojih Izvajanj nam je v zanositi besedi opisala turo v vzhodni predel Dolomitov, ki jo je napravila skupno z Černivcem in Deržajem.

Čez grebene Fornijskih so prešli v Kadorske Dolomite ter se vzpeli na glavni vrh Campanile di Val Montanaia. Sledila je tura na Malo Mojstrovko pri Kranjski gori in vzpon na težavno severno steno Višnje gore, temu tihemu carstvu alpinskega strica Julija Kugija. V drugem delu svojega predavanja nam je obnovila turo napravljeno skupno z našo znanko gospo Copeland in g. Deržajem iz doline Lima proti Gusinju na planino Bjelič in na Maj Kosit. Zanimiva doživetja v sredini še divjega plemena Klementijev v družbi graničarjev in vodnikov Junosa in Salija Hote je opisala ob krasnih skioptičnih slikah ter znala pričarati svojstveno nastrojenje, ki ga doživi popotnik s severa v teh mejnih pasovih naše domovine, še vse neoskrunjenih v svoji naturni prvobitnosti.

Gospo Debelakovo, ki bo Ljudski univerzi vedno drag gost, spremljajo presrčne naše želje za njeno nesebično alpinsko delo.

 


Zanimivi planinski predavanji Tura na Mont Blanc in na Matterhorn

Zimskošportni odsek SPD Maribor je imel v zimski sezoni že precej lepih in poučnih alpinskih predavanj, ki so bila vsa prav dobro obiskana. Tako je bilo tudi preteklo sredo v prostorih Ljudske univerze, ko sta govorila g. Kopinšek iz Celja in gdč. Mohorčičeva iz Ljubljane o svojih turah na najvišji vrh Evrope, na Mont Blanc, in pa na pravljično lepo goro Matterhorn. Oba predavatelja sta svoji predavanji odela v tako obliko, da so se poslušalci kar pripogibali od smeha. Predavanji sta bili zelo zabavni in poučni in moramo po pravici ugotoviti, da sta bili to zares najboljši planinski predavanji v Mariboru.

Uvodoma je predavatelja predstavil predsednik zimskošportnega odseka SPD Maribor g. dr. Igor Rosina. G. Kopinšek je spregovoril najprej o večjih gorskih turah, posebno o švicarski valuti, na katero se mora slovenski turist prav posebno ozirati. Predavatelj je omenil, da stanuje v tujini principielno zelo visoko, ker ima velik rešpekt pred tujimi valutami, obenem pa se privadi višinskemu zraku. (Mislil je namreč na kozolce.)

Izhodna točka za ture na Mont Blanc je Chamonix, od koder te vzpenjača dvigne 2600 m visoko. Najbolj »napredne«, ki lahko pogrešajo 800 francoskih frankov, pa ponese na najvišji vrh Evrope tudi pilot Thoret v svojem letalu. Ko se je slovenska skupina odpravljala na pot, so ji domačini z robci mahali v pozdrav, češ: »gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor,« ti so si pa mislili: »čudno, vse norišnice so spodaj.« Od končne postaje žične železnice Gar des Glaciers se povzpneš do Bossonskega ledenika, kjer leži najdražja oskrbovana koča, cabane Granddes Mullets. Prenočnina na skupnem ležišču stanc 60 Din, soba celo 120. Z vrvmi navezani so se naši planinci počasi vzpenjali višje in višje. Pot je čudovita. Mimo grebena Col du Dom (4300 m) proti koči Vallot. Redki zrak povzroča motnje; niso redki, ki dobe gorsko bolezen, ki jo je predavatelj krstil z »ulricus alpmus«. V začetku jih je močan vihar znatno oviral, čim bolj je šlo proti vrhu, tem mirnejše je pa postajalo. Na vrhu, 4810 m visoko, je bilo popolnoma mirno. Krasen razgled se je odprl. Spodaj, 3800 m nižje, Chamonix, v megleni daljavi Ženeva, še dalje Matterhorn, vsepovsod gore in gore. Zaradi mraza ni bilo mogoče fotografirati.

Pri sestopu se je družba ustavila pri observatoriju Vallot, kjer so leta 1930. filmali »Vihar na Mont Blancu« in je filmska družba preživela strašne ure, ki jih je pozneje opisal filmski režiser dr. Frank. Bile so strašne noči v mrazu, snežni vihri, ki so jo le s težavo vzdržali. So trenutki, ko prične človek gore sovražiti, in vendar doživlja nepozabne ure, ki ga spet vlečejo v kraljestvo gorskih velikanov. To pot je bilo vreme krasno in sestop nad vse prijeten. V kavarni »Mont Blanc« v Chamonixu so naši planinci proslavljali turi s starim bordojcem, ker se vsak dan pač ne gre na Mont Blanc. Taki so pač alpinisti. Vse leto varčujejo, da dožive vsaj enkrat v letu vesele trenutke. Poslušalci so g. Kopinška nagradili z navdušenim aplavzom.

Nato je gdč. Mohorčičeva spregovorila o turi na Matterhorn, ki ga je slovenska družba naskočila nekaj dni pozneje. Do leta 1860. so smatrali Matterhorn za nepremagljiv. V tem letu sta ga naskočila dva Angleža, ki sta se pa morala vrniti. Dve leti pozneje sta zopet prišla, dosegla pa le višino 4245 m, samo še 260 m jima je manjkalo do vrha! Tudi drugi turisti so poskušali svojo srečo. Najbolj vztrajen je bil Anglež Wimper, ki je naskočil Matterhorn osemkrat zaman. Devetič se je odpravil iz Zermatta v družbi treh rojakov in najboljših zermatskih vodnikov Croza ter očeta in sina Tangwalderja. Prav tisti čas je odšla na pot iz italijanske strani druga ekspedicija italijanskega naravoslovca Giordanija. Dne 14. julija so Angleži dosegli vrh, dočim so se Italijani morali vrniti. Tri dni pozneje so prišli na vrh tudi Italijani. Prva ženska, ki se je povzpela na Matterhorn. je bila Angležinja miss Lucy Walker leta 1871.

S Chamonixa je slovenska družba odrinila v Zermatt po izredno romantični železnici, ki teče mimo globokih prepadov. Matterhorn je poleti čisto črn, ko postane bel, se ga turisti boje. Vodniki so zelo dragi, 130 švicarskih frankov! Predavateljica je imela srečo, da je dobila vodnika, ki je njo in sestro Maro vodil za ta znesek. Pred odhodom so si še ogledali zermatsko pokopališče, kjer so pokopane žrtve Matterhorna, nato pa hajdi proti vrhu.
Pot vodi najprej do hotela Schwarzsee (2589 m), od tod po strmem pobočju Hornlija v skalovje. Matterhorn se je naglo bližal. Ponoči so odrinili iz koče na Hornliju. Navezani po dva in dva, brez cepinov in derez. Bilo je tako toplo, da so skale lahko oprijemali z golimi rokami. Povsod je trda skala, ki se ne odkruši in je plezanje prav prijetno, vendar pa ne na vseh krajih. Treba se je privaditi pogleda na 1500 m globoke prepade.
V koči Solvay, 4000 m visoko, so se turisti ustavili. Zjutraj so že bili na vrhu. Vrh, ki je od spodaj videti kakor konica, je 100 m široka snežna streha. Na vrhu so ostali 10 minut, nato se je pričel sestop, ki pa je mnogo nerodnejši. Zvečer so že bili v Zermattu, kjer so seveda v veseli družbi drugih turistov proslavili zmago nad Matterhornom. Krasni planinski posnetki so spremljali obe predavanji, ki sta pokazali vso krasoto švicarskih gora.

Mariborski večernik Jutra, 10. februar 1934

10.02.1934

dlLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti