NeDelo - Dejan Ogrinec: ... s plezanjem po ledenih kolosih Grenlandije
Klemen Premrl in Aljaž Anderle, ledna plezalca: vedela sta, da če se gora začne premikati, rešitve ni.
Ko je Tržičan Klemen Premrl na elektronski pošti prebral vprašanje režiserja Zaka Shelhamerja, ki vodi avanturistične medijske projekte za podjetje GoPro, ali ima čas, da bi se udeležil malce nenavadne odprave na Grenlandijo, za to bi bil tudi plačan, je samo zavriskal. Tja si je namreč kot ledni plezalec in popotnik že dolgo želel. Ni pa takoj pomislil, da bo ta njegov izlet v deželo plavajočih ledenih gor ne le uresničil njegove sanje, ampak mu prinesel tudi veliko slavo na internetu.
Vse se je začelo, ko so se pri podjetju GoPro odločili, da za predstavitev svoje nove kamere GoPro 4 ustvarijo čim bolj nenavaden reklamni video. Po pretresanju idej med lastnikom podjetja Nickom Woodmanom in njegovo ekipo, ki skrbi za medijsko prepoznavnost, so izmed stotih predlogov za lokacijo snemanja obdržali približno deset zamisli in jih uresničili med pet in sedem (točno število je skrivnost), iz katerih so potem sestavili štiriminutni reklamni posnetek. Ena od njih je vsebovala tudi plezanje na plavajoče ledene gore.
V nedeljo, 9. novembra, si bo na internetu menda mogoče ogledati petnajstminutni film o plezanju na Grenlandiji, spodaj je le napovednik.
Ta ideja je bila precej všeč tudi režiserju Zaku Shelhamerju, zato se je odločil, da se ji bo malce bolj posvetil. Izbral je lokacijo na severni Grenlandiji, kjer je največ možnosti, da najdeš pravo goro. V zaliv Disko Bay ledenik Kangerlua pri kraju Ilulissat vsak dan »bruha« na tone in tone teh čudovitih ledenih skulptur, ki potujejo vse tja do obal ZDA. Da so lahko prišli v njihovo bližino čim bolj brez težav, so se odločili za jadrnico. Treba je tudi vedeti, da je bilo od potrditve ideje lastnika Nicka do dneva realizacije na voljo le približno 40 dni časa.
Našli so skiperja in lastnika jadrnice La Louise, ki ga je mogoče najeti za odkrivanje priobalnih voda severne Grenlandije za 250 dolarjev na dan na potnika, in dva člana posadke – turista, pravzaprav, ki sploh nista vedela, kaj ju čaka. Za najem jadrnice so se dogovorili v hipu. V tistem času je potekalo tudi dogovarjanje z našim Klemnom Premrlom, ki je od prvega elektronskega sporočila do trenutka, ko je stopil na prvo ledeno ploščo, prespal le 14 noči, tako hitro je potekalo vse.
Ekipa dveh plezalcev (o tem pozneje), snemalca in režiserja se je prvič sestala na Danskem, na letališču v Københavnu. Tam so dokončno potrdili tudi vse vidike poslovnega dogovora in prek Keflavika (Islandija) poleteli na največji otok na svetu. Da gresta fanta na plezanje na Grenlandijo za podjetje GoPro, ni vedel niti zastopnik tega podjetja za Slovenijo niti se o tem ni smelo v javnosti nič vedeti pred objavo reklamnega filma.
Klemen, ki je trenutno eden najboljših lednih plezalcev na svetu, kar je še posebej dokazal s prostim plezalnim vzponom prek izjemnega ledenega kolosa Helmcken Falls (o njem smo v Nedelu že pisali), si niti v sanjah ni predstavljal, da bo do zdaj, ko se tole tipka, film o plezanju po ledenih kockah Grenlandije na youtubu dosegel osupljivih 17 milijonov ogledov (http://youtu.be/wTcNtgA6gHs). Očitno imajo gledalci od vseh izbranih projektov za reklamni film najraje prav tega. Če se malce pošalimo, toliko ogledov niso nabrali slovenski glasbeni in porno zvezdniki skupaj, če jim dodamo še katerega od videoposnetkov prečudovite slovenske narave.
Seveda pa ni bilo vse tako preprosto. Kot pravi Klemen, »rad ljudi navdušim, da gredo ven, v naravo, v neznano, iz svojega okolja udobja, da se prepustijo svojim športnim in avanturističnim načelom in željam, da doživijo nekaj, kar se jih dotakne in resnično spremeni«. A tudi on je vedel o plezanju na plavajoče ledene gore samo to, da so ekstremno nevarne in da je to izvedlo le nekaj plezalcev na svetu, ki pa po taki izkušnji niso hoteli nikoli več ponoviti česa podobnega.
Vendar odločitev ni padla zaradi denarja, slave ali podobnega, ampak ker si je Klemen tega že dolgo želel.
Tudi zato je po tem, ko režiser za njegovega partnerja ni dobil slovitega Američana Willa Gadda ali Britanca Tima Emmetta (ta je bil na odpravi na Baffinovem otočju), Klemen stopil v akcijo sam. Ob sebi je želel svojega stalnega kamerada in soplezalca Aljaža Anderleta (tudi član AO Tržič), kajti nič mu ni dišalo, da bi moral tam gori »skrbeti« še za kakšnega »prestrašenega Američana«. Še sam ni najbolje vedel, kako se bo odzval ob prvem stiku s tistim ledom. In oba naša vrhunska ledna plezalca sta o takem plezanju sanjala že v mladosti.
Samo za norce in samomorilce
Zakaj je Klemna po tihem vseeno skrbelo? Zgodba o tem, ali je plezanje na plavajoče gore v redu ali ne, gre namreč malce drugače. Ko je režiser Zak Shelhamer poizvedel pri ministru za turizem Grenlandije, ali je tako plezanje dovoljeno, je v odgovor dobil videoposnetek s pripisom, da prepovedano sicer ni, ampak da si kaj takega želi samo norec ali samomorilec. Češ poglejte si priloženi posnetek.
Posnetek mogočne ravne ledene gore, ki v nekaj minutah eksplodira in izgine s tega sveta (govorimo o gori velikosti srednje velike slovenske vasi), je Klemen videl sicer šele po vrnitvi z Grenlandije. Če bi ga prej, bi morebiti spremenil usodo reklamnega filma GoPro Hero4 ali vsaj odvzel atraktivne prizore z Grenlandije. Ko se namreč cepin zapiči v steno takšne gore – led je tako star in trd, da je treba kar nekajkrat močno udariti, da cepin sploh prime –, samo ostro zaječi. »Poči kot iz puške,« je opisal Klemen. »Enkrat se je med najinim plezanjem na eni od gora odtrgala kakšnih 70 metrov visoka ledena pregrada. Takrat nisva vedela, kaj naj storiva. Vedela sva, da če se začne prevračati, ni rešitve. Samo še čakaš (na svoj konec). Rešilni jopič, ki sva ga sprva nosila, je bila popolnoma zgrešena investicija. Teoretično bi skočila v vodo zadnji trenutek, vendar ima morje le nekaj stopinj, gora pa bi zgrmela na naju in naju potisnila v vodo. Moramo si priznati, da česa takega ni mogoče preživeti.«
Posnetek, kako se odlomi ogromna pregrada, fanta pa sta med plezanjem, se na filmu lepo vidi in ni zrežiran ali vzet od kod drugod!
Vendar ekipi težav ni povzročalo le izredno težavno plezanje, ki je bilo čez mejo vsega, kar se imenuje varnost. Tudi z jadrnico se niso smeli preveč približati. Ko se takšen ledeni kolos odloči eksplodirati ali samo otresti dela sebe, se zgodi katastrofa za vse, ki so v bližini. Najprej velikanski val podre vse v razdalji vsaj 500 metrov, ledeni izstrelki pa lahko v trenutku razbijejo tudi veliko jadrnico. Nato sledi valovanje in podiranje manjših gora. Take usode niti ni treba preveč izzivati, saj še (pre)rada pride kar sama. Že valovanje, ki ga povzroča plovilo, lahko izzove začetek lomljenja.
Klemen je med pogovorom priznal, da česa podobnega ne bi več ponovil, tudi za dosti večji honorar ne. »Res je nor občutek. Niti za sekundo nisi prepričan, da so stvari pod nadzorom. Še dobro, da je bila najina želja po plezanju po tistih kolosih velika, da je na nas pritiskal čas, ki smo ga imeli na voljo, da nama je cela ekipa na jadrnici, z gostoma vred, ves čas stala ob strani in da sva se odločila, kot športnika, da poskusiva, pa naj stane, kolikor bo že.« Vsekakor avantura, ki je bila več kot samo avantura.
Po podvigu pa nista zaslovela le naša plezalca, ampak tudi kamera GoPro 4, s katero so snemali film. Spremenila je pogled na snemanje, način snemanja, režijo. »Drugačna estetika, novi zorni koti. Nekaj, kar nam je bilo prej odveč, zdaj postaja normalno,« o kameri pove Klemen Premrl, sicer arhitekt, ki ne skriva navdušenja nad njenimi tehničnimi zmogljivostmi. Sicer ne mara, da bi bila ves čas pritrjena na njegovo čelado, da ne hodi naokoli načičkan kot božično drevesce, kot se je izrazil, jo pa zelo rad uporablja in se uči snemanja in režije.
Med plezanjem sta imela fanta na trenutke na sebi tudi po pet kamer. Stalni problem je bil, kako snemati, da se nobena od njih ne vidi. Poleg tega je bila samo ena, prava, GoPro4 Black, tudi na dronu. Helikopter(ček) je režiser vodil in upravljal kar z jadrnice, njima pa je na ravnih in »varnih« ledenih ploščah nekajkrat pomagal tudi asistent režiserja.
Splezala sta na sedem ledenih gor, nekajkrat zadrževala dih ob pokanju ledu v bližini, se tisti teden »imela fajn« in še nekaj zaslužila. Zdaj Klemna čakajo predavanja v Makedoniji, kamor se odpravlja na plezanje balvanov, in v Aosti, kjer organizira njegov sponzor Black Diamond poseben festival lednega plezanja. Seveda ne bo predaval samo o svojih vrhunskih alpinističnih vzponih, ampak tudi o tej najnovejši zgodbi, ki mu je čez noč prinesla internetno »slavo«.
»Zanimivo bo opazovati, kaj bo z ogledom filma,« je komentiral Klemen, ki je med režijo opravil več intervjujev po skypu in je z režiserjem Zakom od vrnitve domov še naprej ves čas v stiku. »Med drugim me zanima, kako se bo na vse te objave in oglede odzval moj sponzor, ker vedno forsirajo druge člane naše ekipe, čeprav imam za seboj težje vzpone kot drugi, a sem vseeno 'samo' Slovenec,« je malce pikro pripomnil Tržičan, za katerega smo že pred letom dni zapisali, da lahko s svojimi športnimi dosežki mirno stopi ob bok someščanu Žanu Koširju in njegovim olimpijskim kolajnam.
Dejan Ogrinec
Foto: GoPro