Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Iz zgodovine planinstva


Vir: novice.at/arhiv/

petek, 15. junij 1973, ob 20:29, Boris Štupar, ogledov: 706

Slovenski vestnik: Ko letos povsod po Sloveniji proslavljajo 80-letnico obstoja Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, se nehote vprašamo, kako je bilo z organiziranim planinstvom tudi drugod v Evropi; ...

... kateri narodi so bili prvi, kakšno vlogo so igrala takratna planinska društva itd.? Sicer mnogo vprašanj, vendar so potrebna, če hočemo dobiti približno sliko takratnega organiziranega planinstva v drugih deželah Evrope.

Prvi, ki so pričeli z organiziranim planinstvom (alpinizmom), so bili Angleži. Že leta 1857 so ustanovili svoj Alpine club. Članstvo tega društva je bilo izbrano, vstop vanj so imeli samo alpinisti, ki so dokazali, da so premagali gotovo število vrhov nad 3000 m. Alpine club je bil torej elitno alpinistično društvo, kar je še danes. Šele pet let pozneje, leta 1862, so avstrijski planinci ustanovili svojo organizacijo Österreichischer Alpenverein. Med ustanovitelji sta bila tudi dva Slovenca — dr. Dežman in znani geograf Klun, vendar sta se "prištevala" k nemški narodnostni skupnosti, ker zaradi izredne inteligence nista mogla najti med takratnimi domačini Slovenci priznanja. Istega leta so tudi Švicarji ustanovili svoj Schweizer Alpen Club, leta 1863 Italijani Club Alpini Italiano, Nemci leta 1869 Deutscher Alpenverein in leta 1874 Francozi Club alpin francais.

Med prvimi sekcijami (podružnicami) ÖAV so bile leta 1870 Praga, Gradec in Beljak. Leta 1872 je sledila sekcija Celovec. Leto pozneje sta se avstrijsko in nemško planinsko društvo združila v organizaciji Deutsch-Österreichischer Alpenverein. Še istega leta je omenjeno društvo ustanovilo sekcijo "Küstenland", iz katere izhaja znameniti alpinist in pisatelj dr. Julij Kugy; nadalje leta 1874 Kranjsko sekcijo, 1876 sekcijo v Mariboru in 1884 podružnico v Celju. Slovenski rodoljubi in planinci so s skrbjo spremljali razširjanje nemštva v slovenskih gorah. Nujen odgovor na to protislovensko početje je bil leta 1893 ustanovitev Slovenskega planiskega društva v Ljubljani. Društvo si je zadalo plemenito nalogo, ohraniti slovenskim goram slovenski značaj. Ustanovilo je mnogo podružnic, med njimi leta 1901 tudi Ziljsko podružnico, ki je bila predhodnica našega Slovenskega planinskega društva v Celovcu.

Leto dni po ustanovitvi SPD je DÖAV ustanovil še sekcijo v Kočevju, tako da je bil nemški obroč na slovenskem ozemlju sklenjen. Dejstvo je, da so takratna planinska društva stala na očitno nacionalističnem stališču, šele dunajsko planinsko društvo "Naturfreunde", ustanovljeno leta 1895 in namenjeno kulturnemu delu, je odvrglo od sebe nacionalistični namen. Temeljno geslo društva je postalo "ljubezen do prirode". Delovanje organizacije "Naturfreunde" se je z Dunaja razširilo po vsem svetu.

Mnenje, da je Slovensko planinsko društvo v Ljubljani eno najstarejših društev v Jugoslaviji, je napačno. Še starejše je Hrvaško planinsko društvo, ki bo drugo leto praznovalo že svojo 100-letnico. Letos pa slavi najstarejše slovansko planinsko društvo, namreč na Poljskem, svojo stoletnico.

K sreči so se današnje planinske organizacije v glavnem že izkopale iz nacionalističnih struj in se posvetile dejanskemu poslanstvu — utrjevanju planinskega tovarištva in ljubezni do prelepe gorske narave, ki naj služi samo plemenitemu namenu.

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker