Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Aleksandrova stena v Kamniških Alpah

16.11.1934

dLib.si

petek, 16. november 1934, ob 06:49, Boris Štupar, ogledov: 1097

Jutro: Kamnik, 15. novembra

Kamniška podružnica SPD je imela včeraj sejo, na kateri je imel predsednik dr. Konrad Janežič lep govor o blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru ki je bil iskren občudovalec in velik ljubitelj naših planin.

Tajnik Makso Koželj je predlagal, da centralni odbor SPD na predlog kamniške podružnice zaprosi maršalat dvora za dovoljenje, da se sme Rseniška stena odslej imenovati Aleksandrova stena. Tod je bil blagopokojni vladar pred svojim odhodom na obisk v bratsko Bolgarijo zadnjikrat na lovu v naših krajih. Stena je okrog 800 m visoka in jo menda do zdaj še nihče ni mogel premagati. Imena ta stena do zdaj ni imela pravega. Običajno so ji rekli Rseniška ali Rsenikova stena, ker pada strmo v dolino Kamniške Bele baš izpod znane planine Rsenika. Predlog je bil z odobravanjem sprejet in takoj odposlan na osrednji odbor SPD.

V nadaljnji debati je odbor podružnice razpravljal o gradnji nove pešpoti v Kamniško Bistrico. Pešpot bo šla po desnem bregu Bistrice nekako 4 metre nad strugo in bo brez vzpetosti. Kredit za gradnjo te prepotrebne poti bo odprt v začetku spomladi, nakar se bo takoj pričelo z delom. Med sklepi, ki jih je sprejel odbor, bi omenili zlasti markiranje izletniške pešpoti iz Palovič, odnosno Vranje peči na Zlato polje, odtam pa na Češnjice in v Laze v Tuhinjsko dolino. Izletniki so že večkrat izrazili željo, da bi se markirala ta pot, ki je sicer dolga, a zelo hvaležna, podpore. Ministrstvo socialne politike zavzema v tem pogledu princip stroge štednje, ker če bodo ti fondi prehitro izrabljeni, bodo brezposelni padli samo državi v breme. Spričo velike stiske, v kateri se nahajajo družine brezposelnih delavcev na pragu zime, ki grozi biti najhujša v tej dobi krize, pa je g. minister dr. Novak obljubil, da bo podrobneje proučil to vprašanje.

Jutro, 16. november 1934
 

eXTReMe Tracker