Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pogrešana turista našli mrtva

17.11.1934

dLib.si

sobota, 17. november 1934, ob 19:13, Boris Štupar, ogledov: 1873

Slovenec: Ljubljana, 16. novembra.

Kakor smo poročali, se je porodila v ponesrečenem Jožetu Jezeršku želja, da bi napravil daljšo turo na planine. Njegovi želji sta se takoj odzvala dva tovariša, katerima sta se pridružili še dve turistki, med njima Ema Černičeva. Na planine pa sta se odpravila nazadnje samo Jezeršek in Černičeva, ker so se ostali skesali. Založila sta se s pripravo za kuhanje in s hrano, ki bi zadostovala za približno 3 dni, nista pa vzela s seboj nobene vrvi, ki bi jo gotovo potrebovala na nevarnih mestih.

Naslednjega dne, to je v nedeljo, 28. oktobra, je bilo vreme lepo, v ponedeljek pa je nenadoma nastopila gosta megla, kateri so sledili snežni viharji. Planinca sta si izbrala dolgo in nelahko turo z Velike planine na Konja, Planjavo, Okrešelj in naprej na Krvavec. Kakor so dognali, sta oba turista z Velike planine res odšla proti Konju, potem pa je za njima izginila vsaka sled. Ker se Ema Černičeva v napovedanem času ni vrnila domov, je obšla starše huda slutnja. Emin brat Stanko se je v torek odpeljal s kolesom v Kamnik, iz Kamnika pa je odšel na Veliko in Malo planino ter preiskal tam vse koče. A njegovo povpraševanje je bilo zaman. V sredo se je vrnil domov brez vsakih podatkov.

Tudi kamniški turisti in člani »Skale« so preiskali vse koče in zavetišča, razen Korošice, v Kamniških planinah, pa je bil tudi njihov trud brez uspeha. Zaskrbljeni starši so se do zadnjega tolažili z upanjem, da pogrešanca vedrita v kakšni zapuščeni planinski koči in čakata ugodnega vremena, da se vrneta v dolino. To njihovo upanje pa se je danes žal končalo z žalostno vestjo, da sta Jezeršek in Ema res postala žrtvi planin.

Tri ekspedicije iščejo

Kamnik, 16. novembra.

Kakor smo že v četrtek poročali, je podružnica SPD v Kamniku že odposlala ekspedicijo na Veliko Planino, da preišče pot proti Konju, Presedlaju in Korošici, po kateri sta krenila v nedeljo, dne 28. oktobra planinca Jože Jezeršek in Ema Černičeva. Ekspedicijo je v začetku oviralo slabo vreme, predvsem pa gosta megla, včeraj in danes pa so Kamniške planine brez vsakega oblačka. Od severa je zapihal močan veter in nebo se je zvedrilo, tako, da je imela ekspedicija manj težav pri nevarni hoji čez Konja. Včeraj je poslalo SPD še dve ekspediciji, in sicer eno na Kamniško in eno na Kokrško sedlo. Prva bo pregledala pota proti Planjavi in Logarski dolini, druga pa proti Krvavcu. Možno je, da sta mlada planinca srečno prešla prvi del poti od Velike planine proti Planjavi in da sta se ponesrečila šele v drugem ali tretjem delu planinske ture, ki sta jo nameravala napraviti.

Prvi dan, to je v nedeljo, 28. oktobra je bilo še lepo solnčno vreme in prav verjetno je, da sta srečno prešla čez strmega in nevarnega Konja. Megla in veter sta ju dosegla šele okrog Kamniškega sedla, ali pa morda že pod Planjavo. Če pa sta srečno prešla čez Sedlo, ju je zajel snežni vihar pri prehodu čez grebene od Kokrškega sedla na Krvavec. Vse tri ekspedicije bodo natančno pregledale vsa pota in nevarna mesta, poleg tega pa bosta še lovska čuvaja iz Kamniške Bistrice, Lojze Kemperle in Franc Uršič, pogledala povsod pod prepadi v dolini Bele, na Kalcih in drugod. Vreme je zdaj prav lepo in bodo ekspedicije hitro napredovale kljub visokemu snegu, ki pokriva planine. Seveda pa je njihova pot združena s precejšnjim naporom in nevarnostjo, ker se bodo ob solnčnem vremenu pričeli trgati s skal sneženi plazovi, ki so najbrž postali usodni tudi obema pogrešanima planincema.

Strašna najdba
Prvo poročilo iz Kamniške Bistrice

Kamn. Bistrica, 16. nov. ob 6 zvečer.

Trud treh okspedicij, ki so odšle iz Kamnika iskat pogrešana ljubljanska turista Jezerška in Černičevo, je bil danes dovršen z žalostnim uspehom. Ena teh treh ekspedicij je našla oba turista mrtva in zmrznjena pod snegom visoko v planinah. Ponesrečena turista Jezerška in Černičevo je našla ekspedicija bratov Petra in Lojzeta Erjavška, članov kamniške podružnice SPD. Oba brata sta zjutraj odšla najprej čez Konja in ker tam ni bilo nobene sledi za pogrešancema, sta odšla čez Kamniško sedlo proti Okrešlju, nameravala pa sta še dalje čez Savinjsko sedlo v Logarjevo dolino, da pogledata, ako se nista turista na tej poti izgubila. Njuna domneva se je izkazala za pravilno. Nekako sredi pota med Kamniškim sedlom in Okrešljem sta opazila pod nekim previsom moleti kose obleke iz velikega kupa snega. Stopila sta bližje in presenečena ugotovila, da ležita pod snegom trupli turista in turistinje. Ker drugih turistov zadnje čase niso pogrešali, sta takoj vedela, da more tu iti le za Jezerška in Černičevo. Sama sta bila seveda prešibka in preslabo opremljena, da bi mogla takoj spraviti obe trupli v dolino. Zato sta pustila trupli zakopani v snegu, ki ju še najbolje brani pred razpadom, ter sta šla nato v Kamniško Bistrico ter nato sporočila v Kamnik o svoji strašni najdbi.

Sodeč po legi obeh trupel se je mogla ta strašna planinska nesreča pripetiti približno takole: Oba planinca sta šla po napol strjenem snegu ter sta zašla na neki previs, nad katerim se jima je sneg udrl ter sta padla v globino, za njima pa se je usul plaz snega, ki ju je pokopal pod seboj. Morda sta se oba planinca ubila že pri padcu, morda pa ju je zadušil vlažni težki sneg. Brata Erjavška sta obe trupli odkrila ob pol 1 popoldne. Jutri zjutraj odide iz Kamnika posebna reševalna ekspedicija, ki bo trupli odnesla v dolino in sicer najbrže v Logarjevo dolino, ker pot v Kamnik ni tako prikladna.

S tem žalostnim odkritjem je sedaj rešena uganka o obeh pogrešanih planincih, ki je tri tedne vznemirjala vso javnost. Ta strašna planinska nesreča bo brez dvoma napravila v vseh slojih globok vtis ter vzbudila sočutje z obema žrtvama naših planin ter z njunimi svojci.

Poročilo iz Kamnika

Kamnik, 16. nov. ob 8 zvečer.

Kakor blisk se je nocoj razširila po Kamniku vest, da so našli na planinah trupli pogrešanih planincev Černičeve in Jezerška. Kakor že na drugem mestu poročamo, so iskale oba planinca tri ekspedicije in še dva lovca, gorska vodnika brata Peter in Lojze Erjavšek iz Kamniške Bistrice, ki sta imela nalogo, da preiščeta Kamniško sedlo in pogledata po strminah in potili okrog Brane in Planjave, predvsem pa pot na Okrešelj. Reševalca sta prišla danes dopoldne na Kamniško sedlo. Videla sta takoj, da je še pred kratkim nekdo bival v koči na Kamniškem sedlu, kjer sta našla dva nahrbtnika. Ko sta ju natančneje pregledala, sta ugotovila, da odgovarjata popisu in da sta last pogrešanih dveh planincev. Takoj sta si mislila, da sta se planinca podala na kak krajši izlet s Kamniškega sedla in da sta se na tej poti ponesrečila. Mislila sta si predvsem, da sta šla na Brano ali pa na Okrešelj. Najprej sta šla pregledat pot, ki vodi s Kamniškega sedla na Okrešelj. Za to pot, ki se navadno prehodi v eni uri, sta rabila nad dve uri. Težko sta se pomikala naprej po zledenelem snegu, vendar pa sta bila dobro opremljena z derezami in sta si pomagala tudi z vrvjo. Ko sta prišla do najnevarnejšega dela poti, ki je zavarovana z debelo železno vrvjo, sta opazila pod seboj dve trupli. Pogledala sta natančnejše in sta res našla trupli Jožeta Jezerška in Eme Černičeve. Trupli sta ležali kakih 200 m pod potjo in kakih 300 m nad krajem, kjer so našli v letošnjem poletju okostnjak že več let pogrešanega delavca Gašperlina iz Primskovega. Oba reševalca sta se takoj vrnila v Kamnik in obvestila o najdbi kamniško tajništvo SPD.
Tajnik g. Makso Koželj je takoj sporočil žalostno vest v Ljubljano Osrednjemu odboru, ki bo ukrenil vse potrebno, da obvesti svojce. Sedaj ne bo težko uganiti, kako sta se planinca ponesrečila. Brez dvoma sta šla na Brano, kjer so še prejšnji teden bili kamniški planinci, da so prebarvali spominski drog s križem. Šla sta po znani poti, ki pa je v sedanjem zimskem času radi poledenelega snega in strmih plazov zelo nevarna. Lažja pa je v tem času pot navzgor kakor pot navzdol in se sklepa, da sta se najbrž ponesrečila, ko sta preplezala kline nad Kotliči, potem pa po strmem ledenem plazu zdrsnila navzdol in se nista mogla več ustaviti.

Jože Jezeršek
Pokojni Jože Jezeršek je bil rojen dne 21. decembra 1910 v Ljubljani. Njegov oče je upokojen strojevodja, ki živi s svojo ženo v Šiški, Knezova ulica 18. Jože je dovršil 5 ljudskih šol, 2 meščanski šoli, nato pa mornariško strojno šolo, v katero je vstopil pred osmimi leti. V tej šoli je bil dve leti, nakar je bil dodeljen na podmornico »Smeli«, na kateri je zvesto in vrlo služil 6 let. Njegovi predstojniki so bili z njim nad vse zadovoljni ter je napredoval do narednika mašinista. Po preteku 6 let službovanja na podmornici je izstopil iz mornariške službe ter se je vrnil domov, ker si je hotel v civilu ustvariti obstoj. Pokojnik je bil visok krepak fant, trezen in resen, izvrsten športnik ter dober tovariš. Ni pa bil izkušen planinec, kar je morda povzročilo nesrečo. S Černičevo se je seznanil pred kakšnimi 14 dnevi in sicer na Brani, ko so razvijali žalno zastavo za pokojnim kraljem.

Ema Černičeva je bila 21 letna hči posestnika v Streliški ulici 30. Dovršila je 4 gimnazije, poleg tega pa je obvladala tudi strojepisje in stenografijo, vendar pa ni bila v nobeni pisarniški službi, pač pa je vneto pomagala doma materi pri gospodinjstvu. Bila je visoko dekle, plavih las in navdušena ter izkušena turistinja.

Pretresljiv prizor na Eminem domu
Starši pokojne Eme Černičeve imajo, kakor znano, v Streliški ulici hišo in vinotoč. Nocoj okoli pol 7 se je oglasil pri Černičevih stražnik in jim sporočil žalostno vest. Ko je 55 letna mati ponesrečene Eme slišala strašno vest, v prvem hipu kar ni mogla verjeti, da je res. Potem pa je presunljivo zakričala in bruhnila v jok. Planila je iz hiše, kakor da tli v njej še vedno lučka plahega upanja, da se bo ponesrečena Ema nenadoma prikazala na cesti in ji planila v objem. Ko pa je spoznala, da hčerke ni, da je ne bo nikoli več, jo je nekaj stisnilo pri srcu, tako grozno stisnilo, da se je vse okoli nje zavrtelo. Uboga mati se je kakor mrtva zgrudila na tla. Nezavestno sta jo oče in Stanko odnesla na posteljo ter jo skušala zbuditi iz nezavesti z mrzlimi polivi in mokrimi obkladki. Ko je čez nekaj časa res prišla k sebi, so se ji začeli trgati iz srca tako obupni klici, da so bili presunjeni vsi, ki so nesrečno družino prišli tolažit. Pokojna Ema je bila njena miljenka in je zato materina žalost ob prebridki izgubi tolikanj bolj razumljiva. Družinama obeli mladih ponesrečenih planincev izrekamo naše globoko sožalje!

Slovenec, 17. novembra 1934

eXTReMe Tracker