Gorenjski Glas - Jelena Justin: Vogel (1922 m) in Žabiški Kuk (1844 m) - Mejna gora med Gorenjsko in Primorsko. Gora, ki je smučišču v Triglavskem narodnem parku dala ime. Nadaljevanje po neoznačenem grebenu do prepadnega vrha z lepim razgledom.
Vogel je smučišče znotraj Triglavskega narodnega parka, ime pa je dobilo po gori, ki jo, ko se pripeljemo z gondolo do Rjave skale, vidimo v daljavi, na naši desni strani in je videti kot ostra, divja piramida. Od Rjave skale je do Vogla približno dve uri in 30 minut hoje; za spoznanje je daljša tista pot čez sedlo Šija. Če vzpon še malce podaljšamo, lahko obiščemo tudi Žabiški Kuk, ki je že povsem na primorski strani.
Od Rjave skale se odpravimo v smeri Šije. Vzpnemo se mimo planine Orlove glave in še kar sledimo markacijam za Šijo. Lahko gremo vse do sedla Šija, jaz pa predlagam, da tokrat zavijemo desno na pot, ki pelje proti Komni. Na začetku poteka zložno, celo malce izgubi na višini, potem pa se prečno vzpne do škrbine na višini 1625 m, kar je najnižja škrbina v grebenu spodnje bohinjskih gora. V škrbini se z desne strani priključi pot s planine Zadnji Vogel. Začnemo se strmo vzpenjati in v pomoč nam je tudi nekaj metrov jeklenice. Vrh Vogla vidimo pred seboj, a glej ga zlomka, pot se spet spusti. Še naprej sledimo Slovenski planinski poti, ki je označena s številko 1, do velike skale, kjer je smerokaz Vogel. Povzpnemo se do sedla, kjer nam smerokaz pove, da je do vrha Vogla še 15 minut. Sledimo poti levo in po zahodnem grebenu Vogla pridemo na vrh.
Vrh Vogla, kjer sta vpisna knjiga in žig, nudi čudovit razgled, saj se veriga Julijskih Alp razpotegne v čudovito ogrlico; na sever proti Triglavskemu pogorju, na zahod pa proti Krnu, kjer se pred njim lepo vidi spomin na divjanje 1. svetovne vojne, Batognica, gora brez vrha, saj so tone nitroglicerina vrh dobesedno zdrobile. Pogled proti vzhodu gre v smeri Šije, Rodice in nekje v daljavi Črne prsti; pogled proti zahodu pa se nadaljuje v nazobčanem grebenu Vrha nad Škrbino, Podrte gore, Tolminskega Kuka, Mahavščka, Bogatina, Lanževice. Če pogledamo proti jugu, se južnega grebena Vogla drži priostrena špica, ki na eni strani kaže divje prepadno skalovje, na drugi pa spokojen, travnat greben. Ga obiščemo? Pa pojdimo še na Žabiški Kuk.
Sestopimo v smeri markacij do sedla, kjer desno markirana pot zavije proti Planini Razor, mi pa nadaljujemo kar naravnost po nemarkirani, a dobro vidni stezici, ki vztrajno sledi grebenu. Na naši levi strani se kaže vzhodna, divja stena Žabiškega Kuka, a njegova zahodna stran je bolj prijazna. Mestoma so nam v pomoč tudi možici, kar je zelo priročno, saj se v povsem kraškem, s travo poraščenem svetu lahko kaj hitro spustimo nižje, kot bi bilo treba. Na vrhu Žabiškega Kuka je ogromen možic in lep razgled na naš prvi vrh, na Vogel. Daleč pod seboj vidimo Planino Razor. Sestopimo po poti vzpona ter se ponovno vzpnemo na Vogel. Tudi z njega sestopimo po poti vzpona, a le do škrbine, kjer se usmerimo proti planini Zadnji Vogel. Od škrbine dalje se pot ves čas spušča, mestoma precej strmo, tik pred planino pa zopet zagrizemo v breg in že smo pri sirarni.
S planine Zadnji Vogel lahko sestopimo po Žagarjevemu grabnu vse do Ukanca, ali pa nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas kmalu usmeri desno v gozd. V zmernem vzponu prečimo pobočje in pridobivamo na višini, dokler pred seboj ne zagledamo nam dobro znanega naselja hišic tik ob Rjavi skali oz. kabinski žičnici.
Nadmorska višina: 1922 m
Višinska razlika: skupna 600 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5
Jelena Justin