Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kralj - lovec

14.10.1934

dLib.si

nedelja, 14. oktober 1934, ob 20:15, Boris Štupar, ogledov: 1164

Slovenec - Ivan Lovrenčič: Veselje do lova je blagopokojni kralj Aleksander kazal sicer še pred zedinjenjem, živahnejše pa se je začel v lovu udejstvovati po zedinjenju, ko so ga očarale naše planine.

Prvikrat je prišel na lov v Slovenijo meseca decembra 1921 in sicer v Kamniško Bistrico, v lovišče meščanske korporacije. To lovišče so imeli takrat v zakupu brata Gorup in pl. Turkoviči iz Zagreba. Takratni pokrajinski namestnik minister Hribar, sam navdušen lovec, je znal razvneti tudi kralja za naša lovišča.
Dne 28. decembra 1921 se je pripeljal Nj. Vel. kralj v Kamniško Bistrico, in sicer v spremstvu svojega bratranca Nj. Vis. kneza Pavla, svojega prvega adjutanta generala Hadžiča, tedanjega poveljnika dravske divizije generala Dokiča, takratnega zunanjega ministra Ninčiča in pokrajinskega namestnika Hribarja. V koči so kralja sprejeli brata Gorup in brata Turkovič ter jaz kot predsednik SLD.
Najprej je bil določen lov na gamse na Mecesnovcu. Žal se gonjači niso dosti pomaknili na postojanke, tako, da so jih gamsi zgodaj opazili in se hitro umaknili. Kralj je tedaj nosil še vojaško uniformo, prav tako seveda tudi generala Dokič in Hadžič. Ta pogon je ostal sicer brez uspeha, kljub temu pa je bil kralj pri večerji dobre volje in se veselil, da bo drugi dan bolj uspešen.

Drugega dne je bil določen zagon v Mokrici. Kralju je bilo določeno stojišče komaj pol ure od lovske koče. Zagon je potekel povsem po programu in uspeh ni izostal. Prvi lovski plen kralja je bil 10 let star gams s krasnimi roglji, število točk 81.5.
Od tega časa je zahajal blagopokojni kralj vsako leto v naša lovišča, ki jih je dal urediti kar lovsko pravično. Postavljene so bile solnice, napravljene steze in jahalna pota, urejena krmilišča itd. Poleg svojih lovišč v Krmi je imel lovišča tudi v Kamniški Bistrici, kjer si je dal letos zgraditi po načrtih mojstra Plečnika vzoren lovski dom.

Blagopokojni kralj je bil skoz in skoz lovsko pravičen, pravi lovec-gentlemen. Ni mu bilo na tem, da bi dosegel veliko število trofej, marveč, da bi dosegel zares lepe trofeje. Razen po naših loviščih, je zahajal tudi v druga, zlasti na Belju na jelene in divje svinje, dalje v Bosni, kjer je imel lovski gradič Han Pijesak. Njegova najljubša divjačina pa je bil gams. Od gamsov je v teku let nanizal lepo število trofej. Ustrelil je tudi lepo število jelenov, skoraj vse izključno v znanem lovišču na Belju. Tudi lepo število mrjascev je podrl. Zelo rad bi kralj dobil pred puško medveda in je delal vsako leto načrte, kako bi prišel tudi do te lovske trofeje. Seveda, medvedi so pri nas že redki in za medveda je treba imeti mnogo časa in potrpljenja. V lovišču ribniškega graščaka Rudeža je bilo parkrat ze vse pripravljeno za kraljev lov na medveda, toda zaradi neodložljivih vladarskih poslov kralj ni mogel priti na lov. Z lovom na petelina do letos kralj ni imel sreče. Vsako leto se je kralj pripravljal na ta lov, pa je vedno prišlo kaj vmes. Letos pa je bila Nj. Vel. kralju lovska sreča naklonjena ter je letos na Pokljuki prišel tudi do te lovske trofeje. Ustrelil je 20 petelinov.

Verna lovska tovarišica mu je bila ves čas kraljica Marija, ki je izvrstna strelka in navdušena lovka. Kralj je z zanimanjem čital lovske revije, domače in tuje. Njegova želja je bila napraviti iz Jugoslavije lovski eldorado. Živo mu je bila pri srcu tudi lovska zakonodaja in novi zakon o lovu od 5. decembra 1931 je bil izdan izključno na njegovo željo in pobudo. Na lovu je bil pokojnik izredno ljubezniv, ne samo do gostov, temveč sploh s poslednjim gonjačem. Večkrat je tega ali onega lovskega čuvaja ali gonjača nagovoril in se zanimal za njegove osebne domače zadeve. Lani je n. pr. v Kamniški Bistrici ustrelil krasnega gamsa, toda gams se je trkljal po strmih pečeh in zdrknil v globino. Bati se je bilo, da tega gamsa sploh ne bo mogoče več dobiti in ga spraviti na položajni kraj. Eden izmed lovskih čuvajev se je vendarle odločil in se podal ponj. Stvar je bila seveda nekoliko nevarna, toda naši gorenjski planinci se ne boje vsake drče. Res se mu je posrečilo, da je gamsa srečno prinesel pred kralja. Kralj je bil zelo vzradoščen in je segel lovskemu čuvaju v roko, pa tako krepko, da je lovcu pri tem nekaj ostalo v roki. Ko je imel čuvaj priliko, da si ogleda, kaj ima v roki, je zagledal šest lepih novih jurjev. Zares kraljevsko darilo! Lovski čuvaj je bil tako presenečen, da ni vedel ali je res ali sanja in se je moral, kakor je pripovedoval včipniti v stegno, da se je prepričal, da mu kralj v resnic: dal tak dar. Tak je bil naš kralj kot lovec: plemenit, dober, lovsko pošten.

Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik Slovenskega lovskega društva
Slovenec, 14. oktober 1934

eXTReMe Tracker