Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Žalna zastava na Brani

16.10.1934

dLib.si

torek, 16. oktober 1934, ob 09:42, Boris Štupar, ogledov: 1321

Jutro: Zavihrala je v nedeljo v času, ko je »Dubrovnik« z mrtvim kraljem pristal na Jadranu

Kamnik, 15. oktobra.
To nedeljo se je zbrala na koničastem vru Brane v Kamniških Alpah velika družba planincev, da prisostvujejo razvitju žalne zastave Najvišjemu lovcu in iskrenemu prijatelju naših planin. Kamniški planinci so že v soboto popoldne prenesli iz Kamniške Bistrice na Sedlo vse sestavne dele 9 metrov visokega železnega droga s križem, beton in potrebno orodje. Tovarna »Titan«, ki je poklonila železni drog, je izvršila delo v najkrajšem času, tako da je zastava zavihrala na najvišji točki kraljevega lovišča v času, ko je ladja z mrtvim kraljem pristala na domači obali.

V megli in velikem mrazu je v nedeljo zjutraj družba 28 kamniških planincev prenesla 450 kg bremena na strmo Brano. Kljub težavni poti po zamrznjenih snežiščih in skalnih strminah so fantje z veliko požrtvovalnostjo premagali vse težave in brez vsake nezgode spravili težo na vrhunec. Megla, vihar in mraz so ovirali, da niso mogli tako hitro izvršiti dela, vendar pa je bij točno opoldne, ko se je nad vrhovi zjasnilo, drog sestavljen m dvignjen. S šestimi železnimi vrvmi so ga pritrdili, da bo dolgo kljuboval viharjem, jamo, v kateri je drog postavljen, pa so zabetonirali. Ob vznožju so vzidali bronasto ploščo, ki jo je izdelala in poklonila tovarna »Titan«, z napisom: Kralju Aleksandru I., lovcu in ljubitelju naših planin ob njegovi tragični smrti postavili v spomin kamniški planinci 14. oktobra 1934. Točno ob 14. uri je bilo vse delo gotovo in ob trikratnem klicu »Slava!« je zavihrala na vrhu Brane črna zastava.

S sklonjenimi glavam je družba planincev počastila spomin blagopokojnega kralja Aleksandra. Megla, ki je ves dan zakrivala južno pobočje Brane, se je razkadila, in v Kamniku so s prostim očesom opazili zastavo, vihrajočo na visokem drogu. Po desetih minutah pa je megleno morje zavilo vrh Brane v gost pajčolan in planinci; so krenili nazaj na Sedlo.

Ob ganljivi planinski svečanosti posvečeni kralju Aleksandru, iskrenemu prijatelju naših planin, je bilo zbranih na 2247 metrov visoki Brani toliko planincev, kakor še nikoli doslej na nobenem vrhu Kamniških Alp. Razvitju žalne zastave je prisostvovalo nad 100 ljudi. Polovica jih je bilo iz kamniške strani, ostali, v večini Celjani, pa so prišli preko Okrešlja iz Logarske doline. Požrtvovalno in težko delo kamniških planincev, izvirajoče iz ljubezni do mrtvega vladarja, je vzbujalo splošno občudovanje.

Žalna zastava na vrhu Brane je pritrjena na vrtljivi osi in trpežno izdelana, da bo dolgo kljubovala viharjem. Za njo pa bo ostal na visokem vrhu. ki ponosno kraljuje nad kraljevim loviščem v Kamniški Bistrici, 9 metrov visoki drog s križem in spominsko ploščo kot znak da so Kamniške Alpe v trajni žalosti za svojim kraljevskim lovcem in prijateljem.

V spominski knjigi turistovske koče na Kamniškem sedlu so izpolnili tri strani udeleženci nedeljske žalne planinske svečanosti na Brani, tako da je ob zaključku letošnje sezone doseglo število obiskovalcev Kamniškega Sedla številko 1814. Med njimi je pod številko 941 z dne 30. julija vpisan Nj. Vel. kralj Peter II., ki se je ta dan kot prestolonaslednik prvič povzpel tako visoko in ostal dalj časa na Sedlu ter občudoval krasni razgled in divjo lepoto naših planin.

Jutro, 16. oktober 1934

eXTReMe Tracker