Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

18 ur v smrtni nevarnosti nad prepadom

  08.07.1927

dLib.si


Za G-L pripravil: France Malešič

petek, 8. julij 1927, ob 19:42, Boris Štupar, ogledov: 1429

Slovenski narod: Podrobnosti o nesreči in čudežni rešitvi Eda Deržaja na Triglavu — Junaška požrtvovalnost njegove spremljevalke — Nevarna in težavna reševalna dela — Deržajeve poškodbe niso nevarne.

Že včeraj smo iz Mojstrane kratko poročali, da so našli ponesrečenega turista Eda Deržaja živega in da so ga prepeljali v Aljažev dom na Triglavu. Naša vest se je izkazala za točno. Deržaja je našla rešilna ekspedicija visečega v prepadu med nebom in zemljo in ga s silnim naporom prenesla v Aljažev dom, od tu pa je bil včeraj prepeljan v Ljubljano, kjer sedaj leži v Leonišču. O tej čudežni rešitvi turista Deržaja, ki je znan kot eden naših najboljših plezalcev, smo izvedeli nastopne podrobnosti:

V torek zjutraj sta odšla Edi Deržaj in njegova spremljevalka ga. Pibernikova, v turistovskih krogih znana kot naša najboljša in najsmelejša plezalka »Marko«, iz Aljaževega doma proti Triglavu. Odšla sta proti mogočni, navidez nedostopni Severni steni ter izbrala povsem novo varijanto, t. j. smer od Nemškega stebra skozi Črni graben v smeri Zaplanje. Strmina stene znaša tu povprečno 85 stopinj, a na nekaterih mestih in previsih celo 90 do 110 stopinj. Toda drznih plezalcev to ni motilo. Privezana z vrvjo sta s pomočjo klinov prodirala čimdalje višje. Po mnogih naporih sta srečno pasirala tretjino pota. Stena je postajala vedno bolj strma in Deržaj je moral vedno znova zabijati kline v steno, da sta lahko prodirala naprej. Bilo je okoli pol 9. zjutraj, ko je Deržaj baš zabijal znova klin v steno, kakih 20 m nad gospo. Pri zabijanju je klin kovinsko odmeval in gospa Pibernikova je spremljevalca posvarila: »Edi pazi, klin poje!« Kadar klin »poje«, je namreč vedno nevarnost da se odlomi.
»Upam, da bo držal,« je odgovoril Deržaj in stopil na klin. V tem hipu je zahreščalo, klin se je odlomil in Deržaj je pred očmi svoje spremljevalke strmoglavil v globino. Gospa se je z vso silo oprijela opor, a to bi je ne rešilo, ako ne bi Deržaj po srečnem naključju priletel na rob police, ki je zadržala silo padca. Deržaja je sicer onesveščenega vrglo s police naprej v prepad, a ne več s tako močjo in gospej se je posrečilo, da je vzdržala sunek z vrvjo, tako da je obvisel njen ponesrečeni spremljevalec na vrvi nad prepadom. Pomagati mu ni mogla, ker bi povzročila njegovo in najbrž tudi svojo smrt, ako bi se premaknila z mesta. Zato je le glasno klicala na pomoč, a žal je ni nikdo slišal.

Po poldrugi uri je prišel Deržaj k zavesti. Čeprav je imel težke poškodbe, je s silno voljo zbral toliko moči, da je s pomočjo svoje junaške spremljevalke splezal nazaj na polico. Tako sta bila oba rešena neposredne smrtne nevarnosti, vendar pa je bil položaj še vedno zelo kritičen.

Gospa Pibernikova je vedno znova klicala na pomoč in naposled se ji je posrečilo, da je opozorila turiste, ki so plezali po severni steni. Dva Nemca sta prva opazila nesrečo ter odhitela v Aljažev dom, kjer sta avizirala oskrbnika in druge planince o nesreči. Na pomoč se je kmalu odpravila rešilna ekspedicija pod vodstvom vodnika SPD Janeza Rabiča. Rešilno delo pa je bilo v strmi, nedostopni steni izredno težko. Zato so rešitelji prispeli do ponesrečencev šele včeraj zjutraj ob pol 2. Ves ta čas, torej polnih 18 ur, sta morala ranjeni Deržaj in njegova spremljevalka vztrajati na ozki polici, od koder bi jih mogla najmanjša neprevidna kretnja strmoglaviti v več sto metrov globok prepad.
S silnimi napori in v neprestani lastni življenjski nevarnosti so člani rešilne ekspedicije, v kateri so bili tudi gdč. Pavla Jesihova, g. Martelanc in g. Jože Čop, transportirali Deržaja, ki se je med potjo večkrat zopet onesvestil. V Aljažev dom so prispeli ob solnčnem vzhodu in slučajno navzoči dr. Šlajmer je nudil ponesrečencu prvo zdravniško pomoč. Imel je štiri rane na glavi, težje poškodbe na plečih in praske na rokah in nogah.

Iz Aljaževega doma so Deržaja odpremili na postajo v Mojstrani, in od tam na Jesenice, kjer ga je zopet pregledal in preobvezal zdravnik dr. Kogoj. V Mojstrani je pričakovala Deržaja njegova skrbna mamica, ki je bila kljub težkim poškodbam svojega sina vsa srečna, da ga je lahko objela živega. S popoldanskim vlakom je prispel Deržaj v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru čakala velika skupina turistov, športnikov in drugih znancev. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v Leonišče in izročili v oskrbo primariju dr. Krajcu. Pri zdravniškem ogledu so ugotovili, da so njegove poškodbe sicer težke, vendar pa ne nevarne.
Danes se g. Deržaj počuti dobro. Našemu uredniku, kateremu je pripovedoval o svoji nesreči in o čudežni rešitvi, je izrazil svoje trdno upanje, da bo čez 14 dni lahko že zopet v svojih ljubljenih planinah.

Slovenski narod, 8. julij 1927

eXTReMe Tracker