Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 20.12.1999

Arhiv Alpinističnih novic
Izpisi objav o: alpinizmu
odpravah ipd. | prvenstvenih

   

 

 


Vir: arhiv planID, preneseno iz arhiva

 

ponedeljek, 20. december 1999, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 738

Zlati cepin

Kot vsako leto bodo tudi letos v začetku januarja podelili prestižno priznanje za alpinistični dosežek leta - Zlati cepin. Letošnji nominiranci so: ruski vzpon v Thalay Shagarju, vzpon Rusov in Američanov v Trangu, Babanova smer v Jorasses, španska smer v Pakistanu, francoski vzpon na Aljaski in Humarjev vzpon v Daulagiriju. Slovenci smo odkar se je leta 1991 začelo podeljevanje Zlatih cepinov to priznanje dobili že dvakrat. Leta’91 Prezelj in Štremfelj za vzpon v Kangčendzengi ter Humar in Furlan za vzpon v Ama Dablamu leta 1996.

Jasperja v Eigerju
Robert in Daniela Jasper sta po 20 dneh študija in plezanja v začetku jeseni končala težko prosto smer v znameniti severni steni Eigerja v predelu Ženevskega stebra. 28 raztežajev dolgo smer je Robert na koncu preplezal vseskozi v vodstvu, prosto z rdečo piko. Težave so dosegale spodnjo deseto stopnjo, varovanje pa je bilo marsikje potrebno urejati z zatiči in metulji. Prav zaradi precej slabega varovanja v »lažjih« raztežajih (do osme stopnje) so bili možni dolgi in resni padci.

Nova Alpinistična šola
Planinska založba pri PZS je izdala ćetrto prenovljeno izdajo učbenika Alpinistična šola, avtorja Toneta Golnarja. Prenova je bila temeljita tako vsebinsko kot oblikovno. Vsebino so razširili z novimi poglavji, stara pa so obnovili času primerno. Tu in tam bi morda lahko našli kakšen manjkajoči podatek, ki pa za znanje (šele) bodočega alpinista ni bistven. Vodnik je tiskan na kvaliteten papir in vezan v sedaj že standardno obliko plezalnih vodnikov Planinske založbe. Vsekakor gre za lep in vabljiv učbenik športa v katerem je tehnično znanje morda najpomembnejše.

Elfe ponovljena
Klem Loskot, avstrijski plezalec znan po svoji izredni moči je uspel kot prvi ponoviti eno najtežjih športnih smeri na svetu, Elfe na prelazu Grimsel v Švici. Smer je prvi preplezal Švicar Fred Nicole, ki prav tako sodi med najmočnejše plezalce na svetu,. Ocenil pa jo je nekje med XI in XI + oz 9a ali 9b. Loskot pravi, da je smer težka a vsekakor ne več kot 9a. Mnogo težja se mu zdi njegova smer Wrestling with an Aligator v Avstriji, ocenjena z balvansko oceno V14.

 

Hitri in težki vzponi v Patagoniji
Silvo Karo z odlično bero težkih smeri

Ljubljana - Patagonija, ki spada zaradi slabega in nestabilnega vremena ter strmih granitnih sten med najzahtevnejša svetovna področja alpinističnega udejstvovanja. Vsi vzponi opravljeni v najtežjih patagonskih gorah med katerimi sta najbolj oblegana »prvaka« Cerro Torre in Fitz Roy so visoko cenjeni. Slovenci smo tamkaj prisotni že zelo dolgo. Prvi vrhunski vzponi so bili opravljeni leta 1983 in od takrat naprej so se najzahtevnejši vzponi vrstili eden za drugim.

Človek, ki pušča že vsa ta leta veliko sled je vsekakor Silvo Karo (AO Domžale, The North Face). Po nekaj »epskih« vzponih z Janezom Jegličem in Frančkom Knezom je nadaljeval z različnimi soplezalci, nazadnje z Argentinskim plezalcem Rolandom Garibottijem s katerim je bil v Patagoniji dvakrat tudi letos. Oba veljata za protagonista novega načina plezanja v težkih granitnih stenah; hitri vzponi v alpskem slogu z minimalno opreme.

Že januarja sta začela s prvo ponovitvijo smeri En Sueno v Fitz Royu. Pred nekaj dnevi pa se je Karo vrnil z odlično bero težkih smeri. Najprej sta opravila s prvenstveno smerjo na še neosvojen vrh in ga imenovala Punta Filip, po sinu pokojnega Janeza Jegliča. Trinajst raztežajev dolgo smer (6b, 70 st.) sta imenovala Amigos Perdidos, posvetila pa sta jo pokojnemu prijatelju Aischanu Ruppu. Nadaljevala sta z novo smerjo v Punta Herronu. Plezala sta po izrazitem kaminu, ki je bil že dolgo na očeh plezalcev. Tu sta naletela na velike težave v ledu in skali. Prvenstvena smer Tobogan je postregla s težavami ED+, V+, A2, M6, 80 st., dolga pa je 900 metrov. Naslednji dan sta po stiku s smerjo Spigolo del Bimbi hotela nadaljevati do vrha, a jima je vremenski preobrat to preprečil.

Po nekaj dneh počitka sta se lotila glavnega cilja; prve ponovitve Slovaške smeri v zahodni steni Fitz Roya, ki slovi kot najdaljša smer v Patagoniji. Smer so prvi preplezali trije slovaški plezalci leta 1983, po večih neuspelih poskusih, v klasičnem slogu s fiksnimi vrvmi. Smer je tudi z vsakim neuspelim poskusom ponovitve pridobivala na veljavi. Karo in Garibotti sta se smeri lotila v podobnem slogu kot pri prejšnjih smeri. Iz tabora sta krenila zjutraj ob 4.15 in po slabi uri dosegla vznožje stene. Prvih 800 m stena ni bila strma, vseeno pa je zahtevala nekaj delikatnega kombiniranega plezanja. Po dveh urah sta dosegla začetek strme zajede- rampe v kateri so se zvrstila najtežja mesta smeri v ne najboljši skali. Ob desetih zvečer sta si kmalu po stiku z Ameriško smerjo uredila bivak na grebenu. Naslednji dan sta okoli poldneva dosegla vrh in še isti dan sestopila na drugo stran, po Francosko- Argentinski smeri. Slovaška smer je dolga 2300 m, težave pa so ocenjene s ED+, 6b, A0. Smer je bila cilj mnogim odličnim svetovnim plezalcem, zato vzpon Kara in Garibottija že odmeva, vsekakor pa kaže tudi na spremembo v stilu plezanja tamkajšnjih sten. Hitro, brez odvečne opreme, a zato toliko večjim tveganjem pred vremenskimi preobrati. Vsekakor, samo za najboljše....

Obisk Patagonije so Karu omogočili: CA SKB leasing, banka in občina Domžale, Termit, Napredek, Elektro Ljubljana, Boreal.

Tomaž Jakofčič



Delo 15.12.1999, str. 11
Čufarjeva in Golob naša najboljša športna plezalca

Ljubljana - Martina Čufar in Jure Golob sta včeraj v poslovni stavbi Leka prejela priznanji za najboljša športna plezalca te sezone, ki je bila za Slovence izjemno uspešna.
Članska reprezentanca je na največjih tekmovanjih dosegla 14 uvrstitev med najboljšo svetovno deseterico, najuspešnejša pa je bila Čufarjeva, ki je štirikrat stala na stopničkah za zmagovalce, v svetovnem pokalu zasedla skupno 3. mesto, na SP pa je bila šesta. Jure Golob je bil odličen na "boulder" tekmah, svojo najboljšo uvrstitev pa je dosegel v Cortini d'Ampezzo, kjer je bil peti.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar in predsednik Komisije za športno plezanje Tomo česen sta podarila priznanja še Tomažu Valjavcu (na mladinskem SP je drugič osvojil naslov svetovnega prvaka), Nataliji Gros (svetovna mladinska prvakinja), Katarini Štremfelj (skupna zmagovalka evropskega mladinskega pokala) ter Evi Tušar (svetovna mladinska podprvakinja), ki se je z odmevnimi uvrstitvami v svetovnem pokalu že izkazala tudi med članicami.

Š. U.

Oznake: AN, , BIB
eXTReMe Tracker