Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski dokumenti preteklosti v Triglavski muzejski zbirki

   Železar

 

 30.08.1984

Jlib.si

četrtek, 30. avgust 1984, ob 10:27, Boris Štupar, ogledov: 1155

Železar (1984) - Janko Rabič: Mesec dni po otvoritvi Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani ni nobenega dvoma več ...

... predstavljeno gradivo o bogati planinski preteklosti našega najvišjega vrha in njegove okolice je vzbudilo veliko zanimanja in hkrati občudovanja številnih planincev in drugih obiskovalcev, ki dan za dnem obiskujejo prenovljeno Jozelnovo hišo, ki je sicer last hotela Triglav.

Planinci, znani po svoji marljivosti in nemalokrat kar pretirani skromnosti, so dosegli še eno pomembno delovno zmago. Iz bogate preteklosti razvoja planinstva malega slovenskega naroda so uspeli iztrgati pozabi številne dokumente preteklosti, ki so danes živa priča zgodovinskih dogodkov osvajanja neprevisnih sten, vrhov, gradnje postojank in zavetišč, organiziranja gorske reševalne službe in kar je verjetno najvažnejše: vztrajne volje in narodnostne zavesti v prizadevanjih, da slovenske gore ostanejo slovenske.
Dolga je zgodba od prvih zametkov zbirke do vsega, kar danes lahko vidimo. Jeseniški planinci so že pred leti dali članom Planinskega društva Dovje-Mojstrana del zbranega gradiva za bodočo zbirko. Pri društvu so ustanovili muzejski odbor, ki se je zares zavzeto lotil dela. Dodatno je zbral precej materiala, nekaj ga je tudi potem že razstavil v jeseniški občini in nekaterih drugih krajih na Gorenjskem. Manjkal je le stalni prostor, ki ga nikakor niso mogli najti. Na nekaterih pogovorih je bila omenjena tudi nekdanja Jozelnova gostilna, stavba, katero je hotel Triglav pred leti preuredil v počitniški dom Sonja Marinkovič. V zadnjih letih je vztrajno propadal, pogled na resnično dotrajan objekt pa je tudi največje optimiste odvračal od misli, da bi v danih pogojih in ne ravno rožnati gospodarski situaciji objekt obnovili tako, da bi bil uporaben. Tudi kar je včasih nemogoče, se da narediti. Stekla je širša družbena akcija, hotel Triglav je odstopil objekt članom Planinskega društva Dovje-Mojstrana, štiri mesece so potekala obsežna gradbena dela zunaj in znotraj objekta, otvoritev Triglavske muzejske zbirke pa je bila 5. avgusta letos v okviru praznika občine Jesenice. Pri pripravah in ureditvi zbirke so sodelovali člani muzejskega odbora pri planinskem društvu Dovje-Mojstrana, Kulturna skupnost Jesenice, Skupščina občine Jesenice, Gorenjski muzej iz Kranja, predvsem višji kustos Majda Žontar in uprava Triglavskega narodnega parka, predvsem sodelavec arhitekt Janez Bizjak. Na pomoč so priskočile še druge delovne organizacije in posamezniki. Še posebno je treba omeniti požrtvovalne člane muzejskega odbora in druge domačine, ki so se lotili slehernega opravila in bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.

Razstavljeno gradivo je sedaj v štirih sobah v prvem nadstropju in v eni sobi v pritličju stavbe. Sprehodimo se sedaj na kratko skozi posamezne prostore, kaj lahko vidijo obiskovalci. Ob vstopu je v pritličju levo najprej v sobi krajša predstavitev dejavnosti Triglavskega narodnega parka. Njegovo širše območje se začenja prav ob koncu Mojstrane pri Jozelnovi hiši, ob cesti, ki pelje v dolino Vrat. Razstavljeno je območje, kjer se razteza park in nekaj propagandnega gradiva. V tej sobi je na ogled tudi nekaj drugih planinskih fotografij, obiskovalci pa lahko kupijo planinske vodnike, brošuro o Jakobu Aljažu, razglednice in značke.

»Na Triglavsko pogorje so hodih že od davnine pastirji in planšarji, ki so gnali živino na planine, drvarji in oglarji ter lovci. Sicer so zahajali med skale samo posamezniki.« ... S temi besedami Janeza Vajkarda Valvasorja iz knjige Slava Vojvodine kranjske se v prvi od štirih sob začenja poglavje prvih pristopov na Triglav. Vidimo podobo Valentina Staniča, največjega alpinista, prvopristopnika in raziskovalca v vzhodnih Alpah, predstavljeno je tudi delovanje nemškega in avstrijskega planinskega društva. Omenjeno gradivo predstavljajo predvsem fotografije, med starimi predmeti pa lahko vidimo cokle in palice, ki so jih nekdaj uporabljali za pot v gore.
Pot nas vodi v drugo sobo, kjer na fotografijah najprej spremljamo ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Tukaj je znana fotografija Piparjev, ustanoviteljev tega društva. V tem prostoru so razstavljalci veliko pozornost namenili delu Jakoba Aljaža, domačega župnika z Dovjega, ki ima velike zasluge pri gradnji koč, predvsem znanega stolpa na Triglav .... Ob njegovi podobi lahko vidimo originalno palico, ki so mu jo darovali planinski prijatelji iz Tržiča. Pozornost nam vzbudi pesem Pozdrav slovenskim hribolazcem, ki jo je Fran Šaleški Finžgar napisal ob otvoritvi prve koče v Vratih. V tej sobi so tudi originalne fotografije razvalin prvega Aljaževega doma v Vratih, ki ga je 29. marca leta 1909 uničil plaz Rogljice.
V tretji sobi spremljamo podobe gorskih vodnikov, Janeza Pečarja iz Kranjske gore, domačinov Joža Jakla, Jozlna in številnih drugih. Tu je razstavljena njihova oprema, krplje, palice, dereze in krošnja za nošnjo. Vidimo lahko knjigo za gorske vodnike in posebne značke.
V četrti sobi pa na fotografijah spremljamo še delo več podružnic Slovenskega planinskega društva, in sicer radovljiške, češke ter podružnice za kranjskogorski sodni okraj. Del prostora je namenjen tudi ustanoviteljem gorske reševalne službe, vidimo pa lahko tudi dve maketi koč na Golici, ki jih je za zbirko odstopil tehnični muzej Železarne Jesenice.

Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. V mesecu dni, odkar je odprta, si jo je ogledalo že več kot 1.500 obiskovalcev. Prihajajo planinci iz vseh slovenskih krajev in drugih republik, izredno veliko je tudi tujcev, v knjigi so podpisi obiskovalcev iz Anglije, Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške, Belgije, Švice in drugih držav. V knjigi so številne pohvalne besede in čestitke vztrajnim Mojstrančanom ob tej pomembni pridobitvi. Ob tem velja pripomniti, da je to šele prvi začetek bodoče obsežnejše zbirke. Pogovarjamo se z Avgustom Delavcem, predsednikom muzejskega odbora pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana. »Sedaj imamo urejene štiri sobe v prvem nadstropju, veliko prostora za nadaljno bogatitev zbirke pa je v drugem nadstropju, kjer so sobe že pripravljene za novo gradivo. V načrtu imamo, da bomo obdelali obdobje med obema vojnama. Tako med drugim pripravljamo predstavitev nastanka podružnic Slovenskega planinskega društva v Gornjesavski dolini, to je na območju sedanje jeseniške občine. Obdelali bomo jeseniško podružnico Skalašev, ki so takrat izredno veliko prispevali za razvoj planinstva pri nas. Preplezali so številne stene, začeli so se ukvarjati s planinsko fotografijo in s slikanjem, posneli so celo dva planinska filma. Poleg plezanja so se ukvarjali tudi že s turnim smučanjem. V načrtu imamo še, da bomo kasneje obdelali tudi novejšo planinsko zgodovino. Možnosti za obogatitev zbirke imamo izredno veliko, kajti planinstvo v slovenskem prostoru zajema pomemben del zgodovine, poleg tega pa tudi danes beležimo njegov vse večji razvoj.«

Veliko gradiva ste že zbrali, kako naprej?
»Z akcijo seveda nadaljujemo. Sprejemamo vsak dokument, fotografijo ali drug vreden predmet iz planinske zgodovine. Brez dvoma ima marsikdo še kaj zanimivega doma in naša želja je, da bi se nam pridružil in gradivo odstopil. Povem naj, da si je sedaj zbirko z velikim zanimanjem ogledalo, že 1.500 obiskovalcev. Če bi vse te dragocene znamenitosti bile po domovih posameznikov, jih ne bi videl nihče. Upamo tudi, da bodo planinci in drugi sedaj raje darovali vredne predmete, ker le vidijo, da delamo in da je gradivo resnično razstavljeno. Ker nismo imeli razstavnih prostorov, smo gradivo morali hraniti tako ali drugače, marsikdo pa je izgubil pogum, da bi kaj prispeval, saj ni vedel, če bo gradivo kdaj tudi razstavljeno.«

Kako bo zbirka odprta vnaprej? »Do konca septembra tako kot do sedaj, potem pa bo seveda z zaključkom poletne planinske sezone obiskovalcev manj: Zbirko bomo zaprli, če bo zanimanje, pa jo bomo odpirali občasno, predvsem, večjim skupinam, ki nam bodo sporočile, da si zbirko želijo ogledati. Naša želja je, da bogato planinsko dediščino Triglava in njegove okolice vidi kar največ ljudi. Pričakujemo tudi več šolskih skupin. Zanje bomo v prvi sobi v pritličju postavili tudi relief, kjer bodo lahko še bolj podrobno spoznali našo planinsko okolico.«
Triglavska muzejska zbirka je torej predstavljena v pravem planinskem okolju, na koncu prijetne vasice, ki vodi v triglavsko pogorje. Ob tem se v prihodnje odpirajo nove možnosti in razsežnosti za razvoj planinskega - turizma v tem kraju, saj ne manjka pobud in idej, da bi bila prav Jozelnova hiša tudi osrednja obveščevalna točka, kjer bi planinci dobili vse potrebne informacije pred odhodom na posamezne ture. Vsekakor velja o tem resneje razmisliti.

J. Rabič
Železar, 30. avgust 1984
 

Oznake: MUZ
eXTReMe Tracker