Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Prva planinska koča v Planici

08.09.1934

dLib.si

sobota, 8. september 1934, ob 20:31, Boris Štupar, ogledov: 1378

Slovenec (1934): Dne 3. septembra t. l. poteče 35 let, odkar je bila odprta in blagoslovljena prva planinska koča v Planici. Postavil jo je na lastne stroške rateški gospod župnik Josip Lavtižar.

Radovljiška podružnica SPD je priredila ob te priliki izlet v Planico; nad 20 turistov se je slavnosti udeležilo. Župnik Lavtižar je mogel opraviti ondi sv. mašo šele ob 2 popoldne. Radovljiška godba je tisti dan izletnikom neutrudljivo igrala, pevski zbor z Bleda pa prepeval pod vodstvom gospoda Rusa. V stolpku nad kočo je ves dan bingljal zvon iz leta 1521, za tisti dan v Planico prenesen iz stare cerkve sv. Tomaža v Ratečah. Slavnostno razpoloženje sta posebno podžgala govornika gospod Roblek, načelnik radovljiške podružnice SPD, in takratni sodni svetnik v Kranjski gori gospod Andolšek. Udeleženci so ob tej priliki obiskali tudi grob dunajske učiteljice Ivane Stein, navdušene turistke in prijateljice naših planin, ki se je teden dni prej (26. avgusta 1899) do smrti ponesrečila na belopeški steni Ponce in bila pokopana v Ratečah. Še tisto jutro, pred odhodom na Ponco, je zapisala v spominsko knjigo: Du Schicksalslenker aller Lebender. Dir gehör' ich an. Führ' mich unversehrt nach Ratschach ohne Mann! Johanna Stein. Prinesli so mrtvo gorski vodniki.

Prva planinska koča v Planici je stala nekako sredi ravani med vznožjem Ponce, iz katerega izvira Nadiža, in Tamarjem, t. j. ovčjim stanom, na čigar mestu stoji danes planinska koča Smučarskega kluba Ljubljana. Znamenita je ta koča zaradi tega, ker se je z njeno otvoritvjjo svetu tako rekoč šele odprl pot v Planico. Razen domačinov, je videla Ponca prej le redkokdaj pod seboj kakega tujca. Saj je bil — kakor ve povedati gospod svetnik Lavtižar — župnik Aljaž (pastirje izvzemši) prvi, ki je priplezal prav do izvira Nadiže.
Danes je seveda v Planici drugače; zimske mesece včasih mrgoli po nji smučarjev, poletne dni pa tudi ni dnevne ure, da bi kdo ne tolkel po njenih prodovih. Po svoji skakalnici je postala celo svetovno znana. Zdi se pa, da bo leto za letom bolj izgubivala na mikavnosti, ako ji bodo najraščajoče nove stavbe pačile naravno lepoto. Le pozdraviti je tozadevni sklep občinskega odbora v Ratečah, da od občinskega sveta v Planici nikomur ne proda pa kako stavbo zemlje. Naj bi tako ravnali tudi rateški posestniki! Planica naj ostane taka, kakor jo je Bog ustvaril. Kamor pride človek s svojim umetničenjem in spakovanjem, vse pokvari. Kako diven je moral biti Bled, preden je bil zazidan! Ali je danes res še »podoba raja«?

Lavtižarjeva koča v Planici je stala le kake 3—4 leta. Nekega pomladnega dne jo je podrl zračni pritisk, povzročen od silnega plaza. Sneg pa celo ni prišel do nje. To prvo planinsko kočo v Planici sta naslednje leto po otvoritvi (19. septembra 1900) obiskala tudi kranjskogorski župnik Ant. Žlogar in dr. Jan. Ev. Krek, ki se je baš tisti mesec oprostil svojega nadležnega mandata v splošni kuriji, ko je bil državvni zbor razpuščen. V spominsko knjigo je zapisal Žlogar:
Slovenski svet, ti si krasan
Vrhu gorâ vrhu poljan;
Oj narod moj, le ljubi ga,
Oj narod moj, le ščiti ga!

Dr. Krek pa naslednje verze:
Ej, planine, naše planine vame tu dihajo.
S srebrnim vencem vrh glav mi kimajo in se nasmihajo.
Prsi pod sivimi jopami sladko-gorko jim vtripajo.
S kril zelenili sreče v dušo mi vsipajo. V zlatih nadah iskre sojno-žive utirajo;
Oplojene dalje doli prot solncu krepko prodirajo.
V zibki zlatih, sanj, kot nekdaj mati me ajajo
in o jugu, o našem bodoče bajke mi bajojo.

(Podpis v cirilici) Ivan Valentinov Krek.


Krjavljeva koča na Obolnem

Brez velikega pompa so podjetni Stičanje dogradili v stiškem hribovju na Obrlnem nov planinski dom, Krjavljevo kočo. Obrlno, ki leži v stiškem hribovju, nekako v sredi med Višnjo goro in Litijo, so doslej poznali kot vrli z izredno lepim razgledom in odličnim smučarskim terenom le domačini, lovci in nekateri turisti iz Šmartnega in Litije. Sedaj bo imel marsikateri smučar priliko spoznati tudi ta nepoznani del Dolenjske, ki po svoji lepoti prekaša mnogokateri biser naše domovine.
Krjavljeva koča na Obrlnem (771 m) je grajena v planinskem slogu iz borovega in smrekovega lesa ter je krita s skodlami. Dasiravno ni velika, ima radi dobre razdelitve notranjščine dovolj prostora, da bo dajala zavetja popotnikom in smučarjem. Prenočila bo lahko hkrati nad 30 ljudi. V nedeljo, 9. t. m. ob 10 zjutraj bo blagoslovitev novega doma. Vabljeni so slovenski turisti, ki bodo ob otvoritvi preživeli gotovo nekoliko veselih uric v dolenjskem planinskem svetu. Od Višnje gore in Stične je 2 uri hoda na Obrlno, iz Litije za 2 uri in pol.

Slovenec, 8. september 1934

eXTReMe Tracker