Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Krjavljeva koča je prvi dolenjski planinski dom

24.09.1934


dLib.si

ponedeljek, 24. september 1934, ob 20:42, Boris Štupar, ogledov: 1123

Jutro (1934): Litija, 23. septembra.

Naša lepa, valovita Dolenjska je v tujsko prometnem oziru pastorka. Zapostavljena je bila dolga desetletja in so jo posečali le samotni planinci. Pa so Dolenjci strumno sami stopali na noge. Ustanovili so si »Krko«, Smučarski klub »Polž« in v vseh pomembnejših krajih Dolenjske tujsko- prometna društva, ki vabijo tujce. Razen tega so se začeli graditi planinski domovi. Nedavno je bila izročena prometu prva planinska koča na Dolenjskem, ki stoji na Obolnem med Litijo in Stično.
Vsi ti kraji so znani že tudi povprečnemu inteligentu iz naše literature. Levstik je hodil tod okrog in Jurčiča je dalo to okolje. Deseti brat je živel v našem srezu in iz naših smrek je dolbel Krjavelj svoje žlice.

Prav zanimiva je zgodovina ustanovitve prve planinske koče na Dolenjskem. Zgradila jo je majhna vrsta rodoljubnih učiteljev in učiteljic iz Stične in okolice s pomočjo dolenjskih študentov. Svoje prihranke so zlagali na kup in danes je krona tega truda Krjavljeva koča na Obolnem.
Obolno je zajetna gmota na sredi litijskega sreza ter loči potočke, ki se stekajo na sever v Savo in na jug v Krke. Za Jančjem je v tem predelu najvišji hrib, 771 m visok, ki ga vidi tudi popotnik iz vlaka zasavske proge pri Ponovičah.

Predzadnjo nedeljo se je zbralo kljub skromni reklami mnogo občinstva iz Ljubljane, Litije, Stične in iz drugih krajev Dolenjske ,da prisostvujejo otvoritvi koče. Ob krasnem solnčnem dnevu je pozdravil občinstvo v imenu graditeljev visokošolec g. Julče Verbič, slavnostno bedelo pa je izpregovoril planinski starosta in predsednik litijske SPD g. Ferdo Tomazin. Zastopnik »Polža« g. Jože Župančič je prinesel čestitke sosednjih planinarjev. Poudaril je velik napredek turizma na Dolenjskem in je povedal veselo sporočilo, da bo v kratkem otvoritev novega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Pripravljajo pa se tudi Žužemberčani za graditev doma v svoji okolici. Ravnatelj g. Špende je pozdravil Krjavljevo kočo v imenu osrednjega odbora SPD, planinski senior gosp. Kornčan pa je nazdravil dolenjskim planinarjem v imenu »Piparjev«, ki so položili temelje naši SPD. Planinarji in planinarice, kmečki fantje in dekleta so se strnili pod vodstvom šmarskega upravitelja g. Kovačiča Maksa v Krjavljev pevski zbor ter so vneto prepevali med posameznimi govori in kasneje vse popoldne. Popoldne so prišli v velikem številu okoliški kmetje in je zavladalo po solnčnih travnikih poleg koče veselo življenje.

Jutro, 24. september 1934
 

eXTReMe Tracker