Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Miklavž nad Savo

Silvo Baznik: Pogled na vremensko napoved za današnji dan za gore ni obetal veliko in tako sem zjutraj spal nekaj ur več kot običajno a še vedno vstal malce pred ženo in pripravil zajtrk.

Sin je zajtrkoval pred nama in napovedal jutranji tek na Urh in po okolici. Potem, ko sva v miru z ženo popila kavici, sem se odpravil na kolo, žena pa k mami.

Cesta me je peljala v Zalog, preko Ljubljanice in po nekaj kilometrih sem se peljal mimo sotočja Save in Ljubljanice do Dolskega, kjer sem prečkal prometno cesto Litija - Šentjakob in pričel dvanajstkilometrski vzpon z nekaj spusti. V Kamenici, nasproti Dolskega, sem se vzpel mimo cerkve Sv. Helene v vas Klopce. Vzpon je terjal nekaj več napora kot sem pričakoval a to je posledica prejšnjih dveh dnevov na kolesu, kar je bilo treba vzeti v zakup pri nadaljevanju. Temu ustrezno sem hitreje prestavljal verigo na kolesu in vozil temu primerno hitro oz. počasi. Tu sem srečal kolesarko, ki je šla v nasprotno smer, a časa za kaj več kot pozdrav ni bilo. Iz Klopc sem kolesaril okoli hriba pod vasjo Vrh in v kratkem spustu prispel v vas Zagorico, rojstno vas slavnega matematika in topničarja Jurija Vege, kar priča tudi top pred spominsko hišo.

Iz Zagorice je sledil vzpon na Križevsko vas s cerkvijo Svetega Križa. Zunaj vasi se nahaja majhna plezalna stena, ki pa je priljubljena med plezalci širše ljubljanske okolice in nudi lepe razglede na Savsko dolino. Z nekaj spusta in vzpona sem prispel v dolgo Veliko vas. Ko človek misli, da bo obdržal višino, temu ni tako in skozi vasico Zalog pri Kresnicah, kako ironično ime vasice, če pomisliš, da so Kresnice globoko spodaj ob Savi, sem se spustil v vas Spodnji Prekar. Pri tem sem malce zašel saj vaške ceste nimajo smerokazov in sem šele drugič kolesaril tod okoli a nič ne de, hitro sem bil na pravi poti in sledil je dolg vzpon do križišča pred Hribom, od koder sem po zelo strmem klancu prikolesaril na preval, kjer cesta popelje navzdol proti Moravčam, jaz pa sem šel še navzgor v vasico Katarija, mimo kapelice na robu gozda in naprej mimo redkih hiš v podnožje hriba, kjer stoji cerkvica Sv. Miklavža nad Savo.

Zadnji vzpon sem opravil ob kolesu malce po strmem kolovozu in malce po stezici ter se ustavil ob cerkvici. Tokrat moram pohvaliti domačine, da so postavili lično tablo z informacijami za obiskovalce. Na internetni strani Trkamo na vrata dediščine ja zapisano:
"Ena od Miklavževih cerkva, morda celo najpomembnejša med njimi, stoji na vrhu nad reko Savo. Po ustnem izročilu naj bi jo zgradili že v drugi polovici 15. stoletja prav brodarji, ki so tovorili blago po reki. Zaradi izjemne razgledne lege so to cerkev nekdaj imenovali čuvar zgornje Save. Brodarji so menili, da se jim ne more nič zgoditi, vse dokler vidijo cerkev. Cerkev naj bi požgali Turki, zato so domačini novo postavili na manj dostopnem kraju nad vasjo, na mestu, kjer naj bi bil prvotno poganski tempelj.

Cerkev je obokana, ima pravokotno ladjo in plitek prezbiterij. Osrednje mesto v cerkvi predstavlja veliki oltar sv. Nikolaja, ob katerem sta v tronu kipa sv. Ambroža in sv. Avguština, na zunanji strani stebrov pa sv. Jožef z golobčki in sv. Luka Evangelist. Stranska oltarja sta posvečena sv. Luciji ter Nedolžnim otročičem. Freske še niso odkrite, bile pa naj bi zelo stare, iz 15. stoletja.

Na vrhu sv. Miklavža se bomo naužili lepega razgleda, tukaj si lahko spočijemo oči v čudovitih sončnih vzhodih in zahodih.

Zadnjemu stavku ni kaj dodati in ker je dostop do vznožja hriba mogoč tudi z avtomobilom, je namig za izlet tu. Morda še namig za branje.

Nebo je bilo že prepredeno z oblaki, Kamniške Alpe se niso videle in čas je bil za vrnitev. Če sem pri vzponu močno pretegnil noge in z nekaj truda prispel na cilj na 741 višinskih metrov, sem pri spustu močno uporabljal zavore saj nikoli ne veš, kaj te čaka za kakšnim ovinkom. V Spodnjem Prekarju sem odvil levo navzdol in se po makadamu in asfaltu spustil v vas Ribče ob reki Savi. Tokrat sem nadaljeval pot po prometni cesti, na srečo je danes nedelja in je nekoliko manj prometa, vse do Dolskega, kjer sem zopet prečkal reko Savo in ob njenem desnem bregu nadaljeval pot do sotočja z Ljubljanico in nato je sledilo še dobrih štiri kilometre do doma. Celotna tura je bila dolga 45 km in sem zanjo porabil 2 uri 40 minut, postanek na Miklavžu, ostali niso vredni omembe, ni vključen v ta čas.

Do naslednjega poročanja vse dobro in veselo.

Silvo Baznik

 

Kategorije:
Novosti KOL SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti