Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Slovanski planinci v Ljubljani

31.08.1934


dLib.si

petek, 31. avgust 1934, ob 12:01, Boris Štupar, ogledov: 801

Slovenec (1934): Kongres slovanskih planinskih društev

Davi se je začelo v sejni dvorani zbornice TOI zborovanje zastopnikov planinskih društev Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške. Kot zastopnik »Kluba češkoslovaških turistov« je prišel na kongres dr. Josef Hraše, poljsko »Towarzystwo Tatarzanskie« iz Krakova, v katerem so včlanjeni vsi poljski planinci, zastopajo podpredsednik St. Osiecki, drugi podpredsednik dr. Goetel, hkrati tajnik stalnega tajništva Asocijacije. in major B. Romaniszyn. »Hrvatsko planinsko društvo« zastopata predsednik dr. Cividini Ante in podpredsednik dr. Prebeg Zlatko. SPD zastopajo predsednik dr. J. Pretnar, podpredsednik dr. Vrtačnik in odbornika dr. Tuma in A. Pučnik. Na žalost zastopniki Bolgarov niso prišli, čeprav udeležbe niso odpovedali.

Okrog 10 dopoldne je podpredsednik in po odstopu predsednika dr. Pasariča tudi vršilec dolžnosti predsednika Asocijacije, g. dr. Fran Tominšek začel kongres in pozdravil najprej goste iz bratskih držav ter ing. BIoudeka, zastopnika ministra za telesno vzgojo, zastopnika komandanta dravske divizije podpolkovnika Šarubeka, zastopnika bana in Zveze za tujski promet, načelnika dr. Marna, zastopnika ljubljanskega župana, dr. A. Brileja, dr. Moleta za Društvo prijateljev poljskega naroda, dr. Egona Stareta za CSL., tajnika čehoslovaškega konzulata g. Martinčka in druge. Predlog dr. Tominška, naj kongres pošlje pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, kralju Borisu in predsednikoma Moszynskemu in Masaryku, sprejmejo vsi zborovalci z navdušenim ploskom.

V uvodnih besedah je poudaril dr. Tominšek, da se je že l. 1908 vzbudila prvič ideja o zvezi med slovanskimi planinskimi društvi in da je istega leta bil v Ljubljani sestanek, ki so se ga udeležili Čehi, Poljaki, Rusi in SPD. Avstrijska vlada je seveda tem lepim načelom nasprotovala in zato je šele po prevratu bilo mogoče izvesti že stare zaželjene načrte. L. 1921. je SPD sklicalo v Ljubljani sestanek slovanskih turistov, kjer je bil ustanovljen Slovanski planinski svet, nakar so l. 1925 v Visoki Tatri ustanovili slovanski planinci sedanjo Asocijacijo.

Skoraj vsi zastopniki so nato pozdravili kongres, zatem pa je predaval dr. Goetel, ki je podal načrte in cilje Asocijacije. Asocijacija ima najprej nalogo zbližati planince vseh slovanskih narodov v čim tesnejšem turističnem sodelovanju, kar naj doseže s skupnimi izleti iz ene države v drugo. Isto more pospešiti s primerno propagando ter s pridobitvami olajšav na železnicah in v kočah. Dosegla se je že turistična vzajemna konvencija med Češkoslovaško in Poljsko, tako da smejo planinci brez posebnega vizuma prestopati meje med Češkoslovaško in Poljsko. Zadošča brezplačni vizum, ki je v planinski legitimaciji. Prav tako skuša Asocijacija zaščititi naravne krasote posameznih pokrajin ter se je posrečilo, da sta proglasili najlepše planinsko ozemlje na češko-poljski meji obe sosedni državi za nacionalni park. Mnogo dela bodo še dale ureditve medsebojnih popustov enotne zgradbe, praktičnih koč, izenačenje turističnih zemljevidov, enotne markacije itd. Vsi ti napori imajo še drug pomen, da namreč tako dosežemo medsebojno zbližanje, ki se končno uveljavlja tudi v tesnejših gospodarskih stikih.

Predsednik dr. Tominšek je prebral medtem došla pozdravna brzojava; Ministra dr. Šumenkoviča in dr. Emila Štolfa, predsednika poljskega »Towarzystwa Tatarzanskie«. Sledil je referat dr. Tominška, ki je popisal zgodovinski razvoj in delo Asocijacije od leta 1925 do zadnjega časa, Nato so bile sprejete resolucije, med katerimi omenjamo na prvem mestu zahtevo, da Asocijaciia v čim krajšem času izda planinski vodnik v štirih slovanskih jezikih s popisom najvažnejših gorskih terenov, ki se nahajajo v vseh štirih državah. Vodič naj bi imel iz vsake države nekaj najbolj karakterističnih fotografij, popise najvažnejših tur, koč in zavetišč. V njem ne smejo manjkati ceniki in seznami raznih popustov ter železniških olajšav. Nadalje naj Asocijacija v prihodnjem letu izpelje nekaj skupnih izletov v bratske države, pri čemer naj posamezna društva poskrbe, da bodo izletniki deležni kar največjih popustov in ugodnosti na potovanju in v kočah. Društva prevzamejo organizacijo takih izletov in njih razdelitev v manjše skupine, Izleti naj bi se vršili tako pozimi, kakor poleti, po možnosti v posebnih vlakih. Asocijacija naj tudi skuša doseči slično turistično konvencijo med Poljsko in Jugoslavijo, kakor obstoja že med Poljsko in Češkoslovaško. Za medsebojno spoznavanje naj si Asocijaciia preskrbi diapozitive s predavanji iz vseh štirih držav, tako, da bomo mogli spoznati naravne krasote pri bratskih narodih. Propagando za potovanja naj po možnosti prevzame tudi radio z zanimivimi turističnimi predavanji. Končno naj se izpelje reciprociteta popustov, tako, da bo članom društev v vseh državah mogoče shajati s kar najmanjšimi izdatki.

Okrog 1 je nato dr. Tominšek prekinil kongres, ki se je nadaljeval ob 4 popoldne. Popoldne je dr. Tuma predaval o imenoslovju Alp, nato so bile sprejete resolucije o znanstvenem delu Asociacije, Zanimivo je bilo poročilo prof. dr. Goetla o poljskih alpinističnih ekspedicijah v Ande v Južni Ameriki, na Visoki Atlas v Maroku in na Spitzberge. Ekspedicije so napravile važna geološka, kartografska in alpinska odkritja.

Mednarodnega alpinističnega kongresa v Potresini dne 6. in 7. septembra se udeleže na zborovanju navzočni trije gostje iz Poljske, zastopnik Češkoslovaškega turistovskega kluba in dr. Tuma. V predsedstvo se izvolijo trije Bolgari, za primer pa, ker niso navzočni, da ne bi mogli funkcij prevzeti, pride predsedstvo na Poljsko. V tem primeru se izvoli za drugega podpredsednika dr. Fr. Tominšek. Ko so bila rešena še nekatera podrobna vprašanja pri slučajnostih, je dr. Tominšek ob 19.30 zaključil zborovanje, ki pomeni zopet lep korak naprej v bratskem sodelovanju slovanskih alpinskih društev.

Slovenec, 31. avgust 1934

eXTReMe Tracker