Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinska svečanost pod Škrlatico

15.08.1934

dLib.si

sreda, 15. avgust 1934, ob 05:40, Boris Štupar, ogledov: 803

Jutro (1934): Savinjska podružnica TK Skale v Celju je v nedeljo 5. t. m. ob obletnici smrti odkrila spominsko ploščo pokojnemu tovarišu Francetu Lečniku združeno s sv. mašo, katero je opravil g. Vinko Lavrič, katehet iz Ljubljane.

Že v soboto so prihajali planinci kljub silnemu deževju vsi premočeni, trudni, tihi, tovariši iz Celja, Ljubljane, Jesenic in od drugod, zavedajoč se, da so prišli sem zato, da počaste spomin tragično preminulega tovariša, ki je iz ljubezni do gora daroval svoje tako mlado življenje. Trumoma so odhajali v nedeljo zjutraj iz koče na Krnici po poti proti Veliki Dnini pod Škrlatico do plošče. Vsak je med potjo natrgal vsaj majhen šopek planinskega cvetja, da z njim okrasi ploščo, namenjeno spominu tovariša Skalaša.

Okrog pol 14. je g. Lavrič blagoslovil ploščo, opravil potrebne molitve, združene s sv. mašo ob navzočnosti pokojnikovih staršev, brata, sestre ter okrog 80 tovarišic, tovarišev ter drugih planincev. Po službi božji se je prvi kot predsednik Savinjske podružnice TK Skale v Celju zahvalil vsem za udeležbo tov. Ivan Šmigovec ter nato spregovoril pokojnemu tovarišu v spomin krasne poslovilne besede in zaključil: »Vsi, ki bodo hodili mimo te plošče, se bodo spominjali nate s spoštovanjem m ljubeznijo. Vsakemu izmed nas boš stopil pred oči, kadar bomo hodili tod mimo. Tovariš, spominjali se Te ne bomo samo takrat kadar nas bo vodila pot tod mimo, v naših srcih smo si postavili tudi ploščo, ploščo iz tršega kamna, ki ga ne oglodata ne čas, ne nevihta. Postavili smo si dragi spomin nate, ki ne bo ugasnil nikoli.« V imenu centralnega odbora TK Skale v Ljubljani je spregovoril tovariš Milan Kham, se spomnil v zvišenih besedah pokojnega tovariša Lečnika, očrtal visoki namen resne alpinistike, ki je zvezana z nepojmljivo čustvenostjo pravega planinca, lepoto narave, a često združena z mnogimi zaprekami in težavami. Na koncu govora je pozval vse tovariše na neumorno in vztrajno delo za nad vse lepe vzvišene skalaške ideje. Besede obeh tovarišev so globoko segle v srca navzočnih, ki so po končani slovesnosti odhajali molče deloma na gore, deloma v dolino z lepim spominom na pokojnega tovariša.

Jutro, 15. avgust 1934

eXTReMe Tracker