Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vprašanje Šmarjetne gore

Jutro (1934): Kranj, 2. avgusta. V torek se je vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma izredni občni zbor kranjske podružnice SPD. Na dnevnem redu je bilo zgolj vprašanje Šmarjetne gore.

Ta po bogastvu razgleda, po zložni poti in bližini železniške postaje tako prikladna in je po naravi tako obdarovana točka, vrh Šmarjetne gore namreč, na katerem stoji lepa in impozantna stavba, pa le životari. Konzorcij, ki ga sestavlja 19 družabnikov, se je pred leti ustanovil z namenom, da bi spravil to tujsko-prometno tako ugodno in vabljivo postojanko na primerne višino. Restavracijo pa so oddajali vedno le malim obrtnikom - gostilničarjem v najem, ki so s svojim minimalnim kapitalom komaj mogli kriti režijo. Za Šmarjetno goro se je zanimalo tudi Tujskoprometno društvo v Kranju, ki pa je zaradi premajhnih imovinskih sredstev moralo vsako misel nakupa opustiti.
V zadnjem času pa se je pričela baviti s to idejo kranjska podružnica SPD, ki se je z nekaterimi solastniki že pogajala. Na izrednem zboru v torek je odbor sklenil podati sliko tega načrta, odnosno zahtevati od svojih članov principielnih odločitev in sklepov o tem problemu.

Že dolgo se je bavila kranjska SPD z načrtom, da postavi na Storžiču kočo. V ta namen se je ustanovil Šavnikov sklad, ki razpolaga danes z 18.000 Din, iz prispevkov požrtvovalnih članov, iz doneskov oskrbovanih koč pa se je nabralo okrog 80.000 Din. Že več občnih zborov je odobrilo postavitev planinske koče na Storžiču, ki pa se je zavlekla zaradi nenavadno močnega odpora lastnikov parcel na Bašeljskem sedlu, kjer naj bi stala koča. Med tem je na drugi strani Storžiča postavila tržiška podružnica že svojo kočo.
Predsednik podružnice g. Rojc je opisal razmere glede koče na Storžiču, glede nakupa Šmarjetne gore pa izjavil, da bi bilo 19 lastnikov s 35 deleži pripravljenih deleže podružnici darovati, ostali pa prodati. Da je bilo zanimanje za občni zbor veliko, priča velika udeležba zlasti kranjskih meščanov — nekoliko manj je bilo pravih turistov — in pa dejstvo, da se je mnogo gospodov oglasilo k debati. Tako je dr. Deglerja poudarjal, da je treba razčistiti vprašanje nekaterih volil, ki so izključno namenjeni postavitvi koče na Storžiču. Gg. Mayr, sreski načelnik dr. Ogrin, direktor Košnik, dr. Megušar so iz različnih vidikov osvetlili problem nakopa Šmarjetne gore, vsi pa so bili složni v tem, da je treba Šmarjetno goro rešiti. Govorili so še gg. sreski podnačelnik Mahnič, tovarnar Sirc in župan Pirc, ki je pozval vse one lastnike, ki se branijo odstopiti svoje deleže, naj v interesu stvari pokažejo dobro voljo in odstopijo deleže podružnici, saj je dolžnost vseh, da se ohrani Šmarjetna gora javnosti na dostojni višini, zato pa je podana zadostna garancija ravno v nepristranem SPDu. — Občni zbor je osvojil proti enemu glasu predlog g. Sirca in dr. Megušarja, da je načelno za nakup in eksploatacijo Šmarjetne gore in naroča odboru, da stopi v stik s solastniki in stavi definitivne predloge obč. zboru do 31. t m.

Jutro, 3. avgust 1934
 


03.08.1934

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti