Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Izjava za javnost - 25.07.14

Bojan RotovnikIskanje pogrešanih alpinistov v pogorju Shaksgam na Kitajskem žal neuspešno

V mesecu juniju se je začela Mednarodna alpinistična odprava Shaksgam 2014, kateri sta se pridružila tudi slovenska alpinista Aleš Holc in Peter Mežnar (oba člana Alpinističnega odseka PD Kamnik). Cilj slovenskega dela odprave je bil vzpon na Durbin Kangri II (6898 m) preko skoraj 2000 m visoke stene. Alpinista sta se preko satelitskega telefona zadnjič javila 5. julija, ko sta sporočila, da čakata na ugodne razmere in da se bosta ponovno javila ob prihodu v bazo, ker je baterija njunega satelitskega telefona že precej spraznjena.

V torek, 15. julija, smo prejeli obvestilo vodje mednarodne alpinistične odprave, da se slovenska alpinista ob dogovorjenem času še nista vrnila na dogovorjeno mesto v dolini. Ne glede na to, da je dvodnevna zamuda pri vrnitvi s tako zahtevnih vzponov običajna, je Planinska zveza Slovenije na prošnjo družin obeh alpinistov in po posvetovanju z mnogimi poznavalci že isti dan po prejemu obvestila o pogrešanih alpinistih začela z iskalno-reševalno akcijo. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije in s pomočjo Ministrstva za zunanje zadeve RS in Veleposlaništva RS v Pekingu je bilo od torka 15. 7. pa vse do danes izvedenih veliko aktivnosti, a žal kitajska reševalna ekipa na terenu pogrešanih alpinistov ni našla, prav tako ni našla nobenih sledi.

Danes je helikopter ponovno preletaval področje, kjer naj bi se nahaja pogrešana alpinista, a je bilo iskanje zaradi slabega vremena prekinjeno. Pregledano je bilo področje ob reki, kjer tudi ni bilo najdenih sledi. Zaradi pretečenega časa (deset dni), dosedanjih ugotovitev reševalcev na terenu, izkušenj iz tovrstnih reševanj, tehničnih omejitev reševalnega helikopterja ter predvsem zaradi poslabšanja vremena je bila skupaj s svojci pogrešanih alpinistov sprejeta odločitev, da danes kitajska reševalna ekipa zaključi z iskalno akcijo pogrešanih slovenskih alpinistov v pogorju Shaksgam. Glede na vse zbrane podatke predvidevamo, da sta se slovenska alpinista poškodovala ob poskusu vzpona na Durbin Kangri II.

Obema družinama pogrešanih alpinistov poskušamo po svojih najboljših močeh pomagati v teh težkih trenutkih, verjamemo pa tudi v širšo podporo alpinistov, planincev in vseh ostalih, ki spremljajo to reševalno akcijo.

Za veliko pomoč in podporo pri izvedbi iskalne akcije pogrešanih slovenskih alpinistov v pogorju Shaksgam na Kitajskem se iskreno zahvaljujemo veleposlaništvu RS v Pekingu, Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter kitajski vladi in njihovi vojski. Zahvala velja tudi neštetim posameznikom, ki so po svojih močeh pomagali pri realizaciji iskalne akcije na izredno odmaknjenem območju Himalaje, kjer je bila po nam dostopnih informacijah sploh prvič izvedena helikoptersko iskalno-reševalna akcija.

Zahvala tudi Vam novinarjem za korektno poročanje o vsej zadevi in profesionalen odnos. O morebitnem nadaljevanju aktivnosti bomo sproti obveščali javnost.

Matjaž Šerkezi, koordinator iskalno-reševalne akcije pogrešanih alpinistov
Bojan Rotovnik, predsednik PZS


Rescuers call off search for missing Slovenian climbers
The decision to end the search operation was brought about together with the families

26. July 2014
Bejing - MMC RTV SLO
The search for the Slovenian climbers that went missing in the Himalayas has ended. Coordinator of the rescue mission Matjaž Šarkezi ruled out that the two could still be alive.

A helicopter has been scouring the area where Aleš Holc and Peter Mežnar were presumed to have gone missing, but the search was aborted due to bad weather. Experts said experienced climbers would not wait for 20 days to be rescued but would attempt to leave dangerous area so they presumably had an accident while trying to climb Durbin Kangri II mountain.

The decision to end the search operation was brought about together with the families of both climbers. Holc and Mežnar went missing around 10 days ago when they didn't return to base camp. They were last heard off on July 5th. They were taking part in an international expedition in the Chinese part of the Himalayas.

Translated by A. K. K. (MMC), D. V. (RSi)


25.06.2014

Slovenska alpinista za vedno ostala v Himalaji?
 

Planet SiOL - Ana Ovsenik: Pogrešanih alpinistov Aleša Holca in Petra Mežnarja v kitajskem pogorju tudi danes niso našli. S Planinske zveze Slovenije (PZS) so sporočili, da so iskalno akcijo končali.

Izkušena slovenska alpinista, alpinistična inštruktorja in gorska reševalca Aleša Holca in Petra Mežnarja, ki sta v okviru mednarodne odprave odkrivala pogorje Shaksgam v zahodnem delu himalajske verige, še vedno pogrešajo. Iskalna akcija je bila neuspešna tudi četrti dan, zato so se na PZS odločili, da jo končajo.

Svoje je naredilo tudi slabo vreme
Kot je pojasnil vodja reševalne akcije Matjaž Šerkezi, glede na vse zbrane podatke predvidevajo, da sta se slovenska alpinista poškodovala ob poskusu vzpona na Durbin Kangri II.

Kljub slabšemu vremenu je helikopter tudi danes opravil prelet območja, kjer naj bi bila alpinista, nazadnje pa so vremenske razmere vendarle reševalce prisilile, da akcijo končajo.

V PZS so ob tem zapisali, da obema družinama pogrešanih alpinistov poskušajo po svojih najboljših močeh pomagati v teh težkih trenutkih, verjamejo pa tudi v širšo podporo alpinistov, planincev in vseh preostalih, ki spremljajo reševalno akcijo.

Bila sta borbena človeka
"Upanja je vedno manj," je za Planet Siol.net, še preden je PZS sporočil vest o prekinitvi akcije, dejal alpinist in gorski vodnik Marko Prezelj, ki je oba pogrešana alpinista tudi osebno poznal. "Sta borbena človeka, ampak supermana pa sam še nisem srečal."

Kot nam je povedal, sta bila to izjemno izkušena alpinista, z veliko izkušnjami v najvišjih gorah sveta. Na to odpravo sta se dolgo pripravljala in iz Slovenije sta odpotovala v zelo dobri fizični kondiciji. "To ni bil izlet na morje. Odpravo sta načrtovala vse leto, ves čas sta skupaj plezala in se pripravljala."

"V Himalaji sem izgubil že kar nekaj prijateljev"
"Ni alpinista, ki bi se v takem položaju preprosto vdal v usodo in čakal, kaj bo," pa je dejal alpinist Silvo Karo, ki je osebno poznal le Mežnarja. Kot pravi, v takšnem položaju vsak alpinist v boju za preživetje naredi največ, kar lahko, da bi prišel v lažji svet.
Tudi on nam je že pred odločitvijo PZS dejal, da upanje počasi ugaša, sploh ker ni nobenega znaka, da bi lahko sklepali, kje sta. "Ni mi jasno, kaj se je zgodilo z mobilnim telefonom. Običajno namreč zelo varčuješ z energijo in ga vključiš le, ko moraš poslati sporočilo. Tega sta se zagotovo zavedala. Ker ni sporočila, lahko sklepamo, da se jima je že prej zgodila nesreča ali pa sta telefon izgubila."

Karo je sicer dejal, da je najtežje spremljati novice o znancu, pogrešanem v visokogorju. "V vseh teh letih, odkar se ukvarjam z alpinizmom, sem jih kar nekaj izgubil na tak način, med njimi Janeza Jegliča in Pavleta Kozjaka. V vseh primerih je bilo tako, da se ni nič našlo in nikoli nismo izvedeli, kaj natanko se je zgodilo."

Tako bo verjetno ostala nepojasnjena zgodba Aleša Holca in Petra Mežnarja.


25. julij 2014

Konec iskanja pogrešanih slovenskih alpinistov
Odločitev je Planinska zveza Slovenije sprejela s svojci alpinistov

 

Peking - MMC RTV SLO/STA
Alpinistov Aleša Holca in Petra Mežnarja, ki sta na Kitajskem pogrešana že več dni, tudi v petek niso našli. Skupaj s svojci je bila sprejeta odločitev, da se konča iskalna akcija.

V petek je helikopter ponovno preletaval področje, kjer naj bi bila pogrešana alpinista, a je bilo iskanje zaradi slabega vremena prekinjeno, so sporočili z zveze in dodali, da so reševalci pregledali področje ob reki, kjer ni bilo najdenih sledi pogrešanih.

Alpinista sta se poškodovala ob poskusu vzpona na Durbin Kangri II
Zaradi pretečenega časa, dozdajšnjih ugotovitev reševalcev na terenu, izkušenj iz tovrstnih reševanj, tehničnih omejitev reševalnega helikopterja ter predvsem zaradi poslabšanja vremena je bila skupaj s svojci pogrešanih alpinistov sprejeta odločitev, da kitajska reševalna ekipa konča iskalno akcijo pogrešanih slovenskih alpinistov v pogorju Shaksgam, so sporočili iz Planinske zveze Slovenije.

"Glede na vse zbrane podatke predvidevamo, da sta se slovenska alpinista poškodovala ob poskusu vzpona na Durbin Kangri II," še pravijo na zvezi.

Alpinista sta bila člana mednarodne odprave Shaksgam 2014. Cilj slovenskega dela odprave je bil vzpon na Durbin Kangri II (6898 m) prek skoraj 2000 m visoke stene. Alpinista sta se prek satelitskega telefona zadnjič javila 5. julija, ko sta sporočila, da čakata na ugodne razmere in da se bosta ponovno javila ob prihodu v bazo, ker je baterija njunega satelitskega telefona že precej prazna. Nato so na zvezi 15. julija dobili obvestilo, da se Holc in Mežnar ob dogovorjenem času nista vrnila na dogovorjeno mesto v dolini.

Ne glede na to, da je dvodnevna zamuda pri vrnitvi s tako zahtevnih vzponov običajna, je Planinska zveza Slovenije na prošnjo družin obeh alpinistov in po posvetovanju s številnimi poznavalci že isti dan po prejemu obvestila o pogrešanih alpinistih začela z iskalno-reševalno akcijo, ki sta jo podprla tudi ministrstvo za zunanje zadeve in slovensko veleposlaništvo v Pekingu.

Iskanje je bilo zaman
Na PZS-ju so sprva upali, da se izkušena alpinista nista vrnila v bazni tabor, ker jima je to preprečila reka, ki je zaradi močne otoplitve narasla in jima preprečila prehod. Drugi člani odprave, v njej so tudi alpinisti iz Velike Britanije, ZDA, Ukrajine in Nemčije, so območje nemudoma pregledali, a le do reke, saj prehod ni mogoč. Pozneje se je v iskanje vključil helikopter.

Slovenska alpinista, oba že z izkušnjami iz Himalaje, sta se pridružila mednarodni odpravi, katere glavni cilji so vrhovi Durbin Kangri I (6824 m), Durbin Kangri II (6898 m), Barnag Kangri (6821 m), Kaimuk Kangri (6952 m) na zahodnem delu Himalaje na Kitajskem. Gre za izredno neraziskano območje, saj se večina odprav v dolini Shaksgam, gre za eno ali dve na leto, običajno odpravi na nasprotno stran doline v severne stene karakorumskih osemtisočakov, kot so K2, GI, GII in Broad Peak.


Suchaktion nach slowenischen Alpinisten beendet

Radio si.eu:Die Suchaktion nach den 2 vermissten slowenischen Alpinisten im chinesischen Himalaya wurde heute für beendet erklärt. Zusammen mit ihren Angehörigen wurde heute die Entscheidung gefällt, nach Aleš Holc und Peter Mežnar nicht mehr zu suchen. Heute haben 2 Helikopter erneut nach den Bergsteigern im Gebiet Shaksgam gesucht, die Aktion musste wegen dem schlechten Wetter aber unterbrochen werden. Die Alpinisten haben sich das letzte Mal am 5. Juli gemeldet. – Vermisst sind sie seit dem 25. Juli.

25.07.2014


Prejšnje objave o pogrešanih alpinistih:
Dnevi minevajo, o slovenskih alpinistih pa še vedno ni sledu
Pogrešanih alpinistov niso našli
Iskalno akcijo za danes prekinili
Na Kitajskem iščejo dva izkušena slovenska alpinista


 Himalaja vzela številne slovenske alpiniste

 Alpinisti z vsega sveta odhajajo v gore z zavestjo, da lahko tam ostanejo za vedno. Posebej nevarna je Himalaja, kjer je življenje doslej izgubilo že več kot 20 slovenskih alpinistov.

Smrtne nesreče slovenskih alpinistov v Himalaji:

 10. julija 1977 je na pobočjih Hidden Peaka, (Gašerbrum 1, 8.068 metrov) izginil 25-letni Drago Bregar.

15. maja 1979 je Šerpa Ang Phu, vodja višinskih nosačev jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki je delovala v zahodnem grebenu Everesta, skupaj z našima alpinistoma prišel na vrh. Zaradi slabih razmer so morali med sestopom po Hornbeinovem ozebniku bivakirati v zahodni steni. Šestnajstega maja so se že srečali s tovariši, ki so jim prišli naproti, ko je Ang Phu nenadoma zdrsnil v prepad. Naslednji dan so ga našli mrtvega na robu ledenika Rongbuk.

24. aprila 1983 je v lednem plazu pod Manaslujem (8.125 metrov) umrl 31-letni Jernej Zaplotnik – Nejc, vrhunski alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, uveljavljeni pisec, ki je bil tedaj tudi načelnik AO Kranj. Pod istim plazom je umrl tudi 32-letni Ante Bućan, študent elektrotehnike iz Splita. Nesreča se je zgodila med hrvaško odpravo, malo nad taborom I, na ledeniku na višini 4.400 metrov.

22. aprila 1985 ob deveti uri zvečer po lokalnem času je v smrt zdrsnil 27-letni Borut Bergant – Čita, prav tako vrhunski alpinist, gorski vodnik in reševalec, sicer pa strojni ključavničar, ki je živel v Tržiču. S tovarišem sta sestopala z Jalung Kanga (8.505 metrov, skupina Kangčendzenge, z zahodnega vrha te mogočne gore).

3. maja 1991 sta 35-letna Marija Frantar – Mariča, absolventka geografije in alpinistična inštruktorica AO Rašica, ter 36-letni Jože Rozman, tesarski mojster, sicer pa alpinist AO Tržič in gorski reševalec, oba člana odprave Kanč '91, odšla proti vrhu Kangčendzenge (8.586 metrov). Pihal je močan veter in vrh je bil zavit v oblake. Bila sta 150 metrov pod vrhom, ko sta se javila po radijski zvezi. Bila sta hudo izčrpana, dodatnega kisika jima je zmanjkalo in Frantarjeva je – očitno jo je že prizadel edem – vse slabše videla. Odločila sta se za vrnitev. Ob 19. uri se je Rozman oglasil še enkrat. Kmalu zatem jima je očitno zdrsnilo in padla sta na snežni plato tisoč metrov nižje.

4. septembra 1992 je v daljnem Nepalu spet ugasnilo življenje enega od naših odličnih alpinistov, čeprav te nesreče ne moremo šteti za alpinistično. Med pristopnim pohodom je utonil 31-letni Damjan Vidmar – Damč iz Škofje Loke, član Plezalnega kluba Škofja Loka in udeleženec slovenske odprave na 7.468 metrov visoki vzhodni vrh Kumbakarne (Jannu East). Odšel se je okopat v reko Kabeli Kola, pa mu je najbrž spodrsnilo in odnesla ga je voda.

15. junija 1993 je umrl Boštjan Kekec, alpinist iz Škofje Loke, kot alpinistični inštruktor zaposlen v Teritorialni obrambi, tedaj pa udeleženec slovenske odprave na K2 (8.611 metrov). V četrtem višinskem taboru je s soplezalcem čakal, da bi šla kot druga naveza na vrh. Pa se je vreme poslabšalo, zbolel je za višinsko boleznijo in potem tako oslabel, da ni mogel več sestopiti sam. Tovariši so mu sicer pomagali, toda med prevozom v dolino je (na nadmorski višini 7.300 metrov) izdihnil.

14. oktobra 1994 je med sestopanjem izginil 25-letni Beno Dolinšek, član Mariborske himalajske odprave. Dan poprej sta s tovarišem prišla v T3 (na 6.600 metrov nadmorske višine). Toda začelo je slabo vreme in ker se je tovariš slabo počutil, se je Dolinšek odločil, da poskusi sam priti na vrh Anapurne III (7555 metrov). Dosegel je že višino 7.000 metrov, toda obdajala ga je megla in še snežilo je, zato se je odločil za sestop. Ob 15. uri se je zadnjič javil z višine 6.750 metrov.

20. junija 1995 je med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbrum 4 v Karakorumu umrl Miroslav Svetičič – Slavc.

30. oktobra 1995 je na svoj 55. rojstni dan med sestopom s 6.091 metrov visokega Pisanga na zasneženi vršni strmini 700 metrov globoko zdrsnil celjski planinec Drago Žlof, po poklicu ekonomist, zaposlen na celjski davčni upravi. Trije tovariši, tako kot oni udeleženci enega od naših trekingov na območje Anapurn, so videli, kam je padel, toda mu niso mogli več pomagati. Šele 4. novembra so njegovo truplo lahko prenesli v dolino in ga dan zatem ob sveti reki Marsiando upepelili po lokalnem običaju. Dvanajstega novembra so žaro pripeljali v domovino in jo pokopali na mestnem pokopališču v Celju.

8. septembra 1996 je med sestopanjem k reki Seti, po kateri so pluli z rafti, izginil 36-letni Marin Gasparini, udeleženec trekinga.

4. oktobra 1996 zgodaj zjutraj sta iz baznega tabora (5.300 metrov) odšla Žiga Petrič (25 let, študent fakultete za šport) in Bojan Počkar (33 let, mag. gozdarstva), od tedaj ju ni videl nihče več. Sedemindvajsetega septembra sta v spremstvu zdravnice in nekaj Nepalcev prišla pod svoj cilj: dva tisoč metrov visoko vzhodno steno vzhodnega vrha (7.468 metrov) Kumbakarne. Na enega od najvišjih še neosvojenih vrhov, s katerim se je Počkar spopadel že dvakrat, sta se želela povzpeti na alpski način. Kmalu po odhodu na drugo aklimatizacijsko turo, ki ju je vodila proti Kabrujem (vrhovi nasproti njunega cilja), ju je zakrila megla – sicer vsakdanji pojav – in vse bolj je začelo snežiti. Snežilo je vso noč in še naslednji dan. Ko se je 7. oktobra zjasnilo, ni bilo za njima nobenih sledi, vsepovsod so bile le številne plaznice. Iskanje je bilo neuspešno, 17. oktobra so tabor pospravili in se domov vrnili brez njiju.

31. oktobra 1997 je z grebena med skrajno zahodnim vrhom (Nuptse W-2, 7.742 metrov) in zahodnim vrhom Nuptseja (Nuptse W-1, tudi Srednji Nuptse, 7.784 metrov) – očitno zaradi sunka vetra – v jugozahodno ostenje omahnil Janez Jeglič – Johan (36 let), potem ko je četrt ure pred tem končal prvi vzpon prek zahodne steni Nuptseja. 

Oktobra 2000 je pri sestopu z Džongsanga (Janak Himalaja) po prvenstvenem vzponu umrl Andrej Markovič.

Oktobra 2000 je pod vrhom Lakpa Dordže umrl Andrej Zaman.

15. oktobra 2003 je kmalu po začetku trekinga umrl Emil Veler iz Cirkovc.

Maja 2004 je med vračanjem odprave na Daulagiri na meliščih Kalopani umrl Jože Šepič. Kot prvi slovenski alpinistični turist je želel osvojiti vrh 8.167 metrov visokega Daulagirija, zato se je spomladi pridružil šestčlanski odpravi pod vodstvom alpinista Andreja Štremflja. Takrat je vrh Daulagirija osvojilo pet alpinistov, Jožetu Šepiču pa je to preprečila višinska bolezen. Zanj je bil usoden sestop z gore, saj se je odprava v dolino spuščala v zelo gosti megli, preostali člani odprave pa so šele po vrnitvi v bazni tabor opazili, da Šepiča ni. Začelo se je iskanje, ki je trajalo 11 dni, pridružili pa so se mu tudi tuji alpinisti, ki so bili tedaj pod Daulagirijem, in domačini.

18. maja 2005 je na Everestu ostal Marko Lihteneker. On in njegov kolega Viktor Mlinar sta osvojila najvišjo točko planeta. Mlinar se je zvečer vrnil v višinski tabor, ki leži na višini 8.300 metrov, Lihteneker pa naj bi zaradi slabega vremena izgubil nadzor nad prostornino kisika. Lihteneker in Mlinar sta sodelovala v ruski komercialni odpravi na Everest, ki jo je vodil Aleksander Abramov.

25. avgusta 2008 se z gore Mustag Tower ni vrnil Pavle Kozjek, prvi slovenski alpinist, ki je osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika. Skupaj z Dejanom Miškovičem sta se vzpenjala na 7.273 metrov visoko goro v Pakistanu. Ko sta preplezala steno, sta se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj zatem se je pod Pavletom Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je padel čez steno. Miškovič je obtičal na približno 6.400 metrih nadmorske višine in ni imel ustrezne opreme in hrane. Pri sebi je imel le satelitski telefon, s katerim je poklical Gregorja Kresala, tretjega člana odprave, ki pa je bil že v domovini, saj je moral odpravo zapustiti teden prej zaradi bolezni. Pomoč za Miškoviča je prišla pravočasno.

3. oktober 2009: Na osemtisočaku Manasluju, osmi najvišji gori sveta, se je smrtno ponesrečil slovenski alpinist in gorski reševalec Franc Oderlap iz Mežice. Enainpetdesetletni Oderlap je v nepalski Himalaji skupaj z Davom Karničarjem preizkušal opremo za smučarsko odpravo na K2, predvideno v letu 2010, ko ga je na višini 5.800 metrov v glavo zadel kos ledu. Oderlap je kljub uspešnemu prevozu v katmandujsko bolnišnico in takojšnji medicinski pomoči umrl. Alpinist je postal znan po tem, ko se je kot prvi Slovenec povzpel na najvišje vrhove vseh celin.

10. november 2009: Med solo vzponom na Langtang Lirung se je ponesrečil Tomaž Humar. Ta se je po nesreči 9. novembra še javil po telefonu in sporočil, da ima zlomljeno nogo. Pomoč zanj je v slabih vremenskih razmerah prišla prepozno in švicarski reševalci so 13. novembra le še potrdili, da so našli posmrtne ostanke slovenskega alpinista, ki je bil v izjemnih težavah že leta 2005 med vzponom na Nanga Parbat.

 

avtor STA

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti