Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 18.10.1999

  18.10.1999


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, preneseno iz arhiva


ponedeljek, 18. oktober 1999, ob 16:16, Uredništvo G-L, ogledov: 1040

Delo, Šport: ... Novo iz Nepala

Gang Benčen - Kranjska odprava je zaradi slabega vremena odstopila od nadalnjega vzpona. Z doseženo najvišjo točko 6800 m tako zaključuje ekspedicijo.

Daulagiri - Tomaž Humar je za aklimatizacijo in proučitev sestopa na severni strani Daulagirija preplezal steno do višine 7300 m, zdaj pa je že pod južno steno in čaka na lepo vreme in polno luno, ki jo potrebuje za nočni vzpon prek južne stene Daulagirija.

Gjačung Kang - Zaradi težav s satelitskim telefonom ni nobenih drugih novic, razen te, da so zdaj vsi tovori že v baznem zaboru. To jesensko sezono je sicer v Himalaji na splošno neugodno vreme. Če že ni padavin, v višinah divjajo orkanski vetrovi.

T. Š.

Slovenci stali na Čo Oju
Letošnjo jesen se je v Himalajo podalo kar nekaj slovenskih odprav, prvi uspeh pa so dosegli člani 1.Posavske himalajske odprave na Čo Oju, ki je z 8201 metri šesti najvišji vrh sveta. Kljub zečetnim vremenskim in tudi zdravstvenim problemom ter na koncu že pomanjkanju časa (zaradi katerega so opustili postavitev tabora III), so se Primož Štular (AO Matica), Franc Oderlap in Gorazd Povzek (Posavski AO) 28.9. odločili za zadnji poskus vzpona na vrh in isti dan dosegli tabor II na višini 7100m. Povzek je zaradi slabega počutja sestopil, Štular in Oderlap pa sta po dnevu počitka 29.9. ob 24.00 začela z vzponom na vrh. V slabem vremenu in zmernem vetru ter gaženju napihanega snega je uspelo Štularju ob 12.50 doseči vrh, slabe tri ure kasneje pa še Oderlapu. To je bil v letošnji jeseni edini vzpon na vrh brez dodatnega kisika in pomoči šerp. Oba alpinista sta uspela še do noči sestopit do tabora II. Dva dni kasneje so poskusili z vzponom proti vrhu še F .Kokalj, B. Kurinčič in M. Zver, vendar so jih bolezen in slabo vreme zavrnili, Kokalju pa je s skupino Francozov uspelo doseči višino 7400 m.

Obvestila
Plezalni klub Škofja Loka organizira v nedeljo, 24. oktobra 1999 3.tekmovanje starejših kategorij v športnem plezanju za državno prvenstvo. Tekmovanje bo potekalo na umetni plezalni steni v dvorani Poden v Škofji Loki, z začetkom kvalifikacij ob 10.00 uri in finalom ob 19.00 uri.

Komisija za alpinizem pri PZS objavlja razpis na katerega naj alpinistični kolektivi ali posamezniki prijavijo akcije s področja alpinistične dejavnosti v letu 2000. Prijava mora vsebovati imena organizatorja in vodje akcije, cilj in opis, okvirno število udeležencev, okvirni čas izvedbe, predračun in pričakovani stroški KA. Rok za oddajo prijav je 11.november 1999. T. D. B.

Mladi slovenski alpinisti uspešni v Pakistanu
Mednarodna alpinistična zveza (UIAA) vsako leto organizira tabor z namenom uvajanja mladih perspektivnih alpinistov v himalaizem. Letos je v septembru tabor potekal v gorovju Hindu Raj na severu Pakistana, zahodno od Karakoruma. V vrhovih visokih med 5000 in 7000 metri nadmorske višine v glavnem prevladuje granit slabše kakovosti ob vznožjih pa se vlečejo nevarni ledeniki. Zasedba odprave je bila precej pisana od Novozelandca do Kanadčanov, največ pa je bilo Evropejcev. Slovenijo so zastopali štirje mladi alpinisti, Jernej Bevk (AO Matica), Jernej Breščak, Matej Kovačič (oba Akademski AO) in Matevž Kramar (AO Rašica), ki so bili izbrani glede na njihove dosedanje vzpone na razpisu Planinske zveze Slovenije.
Odprava je po odhodu iz Islamabada po enem tednu dosegla bazo, kjer so Slovenci (razen Matevža, ki zaradi zdravstvenih problemov tudi kasneje ni več sodeloval pri vzponih) kmalu za aklimatizacijo opravili prvenstveni vzpon po, zaradi zapadnega kamenja nevarnem, snežnem ozebniku v Chikariju in ga končali na sedlu 5550 m visoko. Kot prva smer na odpravi je med ostalimi udeleženci dobila ime Slovenski ozebnik. 16. septembra so se naši trije alpinisti odpravili v osrednji ozebnik 5928 m visokega Chikarija. Kljub zgodnjemu odhodu jih je zaradi izredno zahtevnega ledenika na dostopu, kjer so morali plezati številne navpične odstavke , dan ujel ob vstopu v ozebnik, kjer so morali premagati strm serak. Tako so bili v nadaljevanju prisiljeni plezati nenavezani, zaradi stalne nevarnosti padajočega kamenja, ki ga je povzročalo taljenje ledu. Po več kot tisoč metrih plezanja so ta dan bivakirali pod skalno zaporo, ki jih je ločila od platoja nad steno. Naslednji dan so dosegli vrh stene, na višini 5650 m, kjer pa so morali zaradi izgubljenega nahrbtnika naglo obrniti in se vrniti v bazo. Smer je dolga 1250 m, poimenovali so jo Deep Throat kot spomin na mokre občutke v ozkem lijaku, težave pa ocenili s V WI 5. Štiri dni kasneje so se kot prvi povzpeli na še neosvojeni vrh Chikarija. Za njimi je vrh dosegla še kanadsko-francoska naveza.
Na splošno je bilo na odpravi le malo dokončanih smeri in slovenski vzpon po osrednjem ozebniku Chikarija vsekakor predstavlja najzahtevnejši podvig celotne odprave.

Tina Di Batista

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker