Delo - Blaž Račič: ... bazen zmanjšati ali pa bo kaznovana - Biatlonski center na Pokljuki - ... čas do septembra
Biatlonski center na Pokljuki Inšpektorji dali smučarjem čas do septembra – Kazen 40.000 evrov – Na Voglu država krši zakonodajo
Rudno polje na Pokljuki – Smučarska zveza Slovenije (SZS) mora do konca septembra po odločbi inšpektorata za prostor zmanjšati površino in globino akumulacijskega bazena na Rudnem polju. V nasprotnem primeru ji zaradi črne gradnje grozi 40.000 evrov kazni. Zveza doslej inšpekcijskih odločb ni upoštevala
Pri gradnji deset milijonov evrov vrednega biatlonskega centra na Pokljuki, ki so ga odprli pred petimi leti, SZS kot investitor ni v celoti upoštevala gradbenega dovoljenja. Zgrajeni akumulacijski bazen je namreč trikrat večji od dovoljenega. Gradbeno dovoljenje za biatlonski center je SZS pridobila na podlagi starega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki je dovoljeval gradnjo vodnih zbiralnikov, novi zakon o TNP, v DZ sprejet leta 2010 s širokim soglasjem, dovoljuje le še gradnjo napajalnikov za živino.
Biatlonci: bazen je vitalnega interesa
Že septembra lani bi morala SZS bazen »uskladiti z gradbenim dovoljenjem« in ga zmanjšati, vendar tega ni storila, s pritožbami in upravnim sporom pa ni bila uspešna. Direktor SZS Jurij Žurej na vprašanje, ali bodo tokrat upoštevali odločbo inšpekcije, ni odgovoril. Dejal je, da si z različnimi pravnimi postopki prizadevajo za legalizacijo bazena. Kot pravi, bodo nadaljnji postopki pokazali, ali lahko bazen kljub vsemu ostane v zdajšnji velikosti, vse rešitve za funkcionalno urejen center, ki je za slovenski biatlon vitalnega interesa, pa so za SZS dobrodošle. O konkretnih postopkih za legalizacijo bazena Žurej ni govoril, kot možnost je omenil le morebitno spremembo zakona o TNP. Na vprašanje, kaj bi za SZS, biatlonski center in organizacijo tekmovanj v svetovnem pokalu pomenilo, če bi morali bazen zmanjšati ali odstraniti, je odgovoril, da je o posledicah še prezgodaj govoriti.
Bazen ali 500 tovornjakov?
Vodja biatlonskih reprezentanc Matej Oblak pravi, da ni pristojen za dajanje izjav, nekdanji predsednik zbora za biatlon Peter Zupan pa je večkrat dejal, da brez bazena ni kompaktnega snega na Rudnem polju, s tem pa bi bila ogrožena biatlonska tekmovanja na najvišji ravni. Zupan je nekoč celo razmišljal, da bi vodo za zasnežitev biatlonskega centra na Pokljuki pripeljali s 500 tovornjaki.
Morebitne spremembe zakona o TNP so malo verjetne, saj je odhajajoča vlada v začetku tega meseca ocenila, da to ni potrebno. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) sicer pripravlja uredbo o načrtu upravljanja TNP in bo v postopku proučilo tudi, ali je za odpravo težav na območju narodnega parka treba spremeniti zakon. A ker bo uredba po napovedih ministrstva šla v medresorsko usklajevanje najprej v zadnji četrtini leta, skoraj ni možnosti, da bi akumulacijski bazen formalno legalizirali do izteka roka inšpekcijske odločbe, to je do konca septembra.
Vodni zbiralnik v TNP le z državnim načrtom
V nasprotju z biatlonskim centrom na Pokljuki pa bi na smučišču Vogel na podlagi obstoječega zakona lahko zgradili akumulacijski bazen, čeprav je območje prav tako v TNP. »Gradnja vodnega zbiralnika za potrebe zasneževanja je na Voglu dopustna, če je načrtovana v okviru državnega prostorskega načrta (DPN),« so pojasnili na ministrstvu. V zakonu o TNP je bilo predvideno, da bo DPN za Vogel izdelan v poldrugem letu, do sredine leta 2012, a država pri tem krši lastno zakonodajo. Najprej je več kot poldrugo leto trajalo medresorsko usklajevanje o določitvi pobudnika DPN, na tedanjem ministrstvu za okolje in prostor so zatrjevali, da se »izjemno trudijo« najti najustreznejše organizacijske in vsebinske rešitve, zdaj pa na MKO obljubljajo, da bodo pobudo za začetek postopka za sprejetje DPN pripravili »v čim krajšem možnem času«. Posredovali jo bodo ministrstvu za infrastrukturo in prostor, »ki bo pripravilo sklep o začetku priprave DPN Vogel in opredelilo terminski ter finančni načrt priprave DPN Vogel.«
Na MKO trdijo, da je zamuda pri sprejetju DPN za Vogel posledica sprememb zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je spremenil postopek priprave in sprejetja DPN. Zdaj sta neprimerno zahtevnejša. Težava je bila tudi menjava v vodstvu družbe Vogel, hkrati pa na ministrstvu še ugotavljajo, da bi lahko večino načrtovanih ureditev umestiti v prostor brez DPN, saj imajo podlago v občinskih dokumentih.
Direktor Vogla Boštjan Mencinger je prepričan, da priprava DPN traja predolgo. Za prvo fazo razvoja smučišča DPN ne potrebujejo, za ključne investicije za dolgoročni razvoj Vogla, denimo povečanje smučišča proti Ribčevemu Lazu in gradnjo vodohrama, pa morajo izdelati DPN.
Blaž Račič
Foto: Blaž Račič