Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kri na granici

04.07.1924

dLib.si

petek, 4. julij 1924, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1391

Jutro: Pri Sorici nov težak obmejni incident. - Italijanski graničarji so zavratno napadli in težko ranili dva naša stražnika ter ju pustili brez pomoči umreti. - Dijak Primožič težko ranjen. - Napad na našo preiskovalno komisijo.

Ljubljana, 3. julija.
Komaj se je razburjenje radi zadnjih incidentov pri Planini, Uncu in v Postojni nekoliko poleglo, že so izzvali Italijani nov obmejni konflikt, ki je med vsemi dosedanjimi najtežji. Italijanski fašistovski listi so radi ustrelitve italijanskega finančnega stražnika Grega pri Uncu neprestano hujskali javnost in napovedovali revanžo, akoravno vse kaže, da je bil konflikt pri Uncu slučajen in da so udeleženi, če so napadalci sploh bili naši državljani, povsem neodgovorni elementi, najbrž tihotapci.
Kakor vse kaže to hujskanje ni ostalo brezuspešno. Na granici blizu Sorice nad Železniki na Gorenjskem je prišlo včeraj popoldne do novega tragičnega konflikta. Italijanski graničarji so brez vsakega povoda napadli našo finančno patruljo, ki je v izvrševanju svoje službe obhodila granico. Pripravnik finančne kontrole Florijan Gros in finančni stražnik Valentin Grehov sta bila zavratno ustreljena, učiteljiščnik Alojzij Primožič, ki se je slučajno nahajal v njuni družbi, pa je bil težko ranjen.

Dogodek se je vršil tako-le:
V sredo okoli 1. popoldne sta odšla pripravnik finančne kontrole Florijan Gros, doma iz Stražišča pri Kranju in ruski begunec, finančni stražnik Valentin Grehov, na mejo, da izvršita običajno službeno pot ob meji čez Trauh, Sedlo in Lajnar. Njima se jo pri družil tudi sin nadučitelja v Sorici učiteljiščnik III. letnika, 18 letni Alojzij Primožič, ki je bil namenjen napraviti planinsko turo na Porezen in bližnje vrhove in trgati tamkaj planinsko floro. Patrulja je šla nič hudega sluteč, proti Poreznu. Nenadoma je začula ostro žvižganje in se radi tega ustavila. Približno 100 korakov pred seboj je opazila na kraju, kjer je meja še nemarkirana in je ozemlje za obe državi sporno, tri italijanske finančne stražnike, ki so se bližali s puškami v rokah naglih korakov. Ko se je italijanska patrulja približala naši na tri korake, se je postavila v bojno pripravljenost in zaklicala v italijanskem jeziku: »Puške proč!» Ko sta naša dva stražnika uvidela da bi bil vsak odpor zaman, sta hotela odložiti puške, toda v tem hipu je že padel en strel, ki je sicer zgrešil svoj cilj. Sledil pa mu je takoj drugi, ki je stražnika Grehova podrl na tla. Na tleh ležeč je Grehov še dvignil roke, kar je storil tudi Primožič.
Gros je skušal Italijane prepričati, da, ravnajo pogrešno, toda zaman. Počil je tretji strel, ki je zadel dijaka Primožiča v desno roko nad komolcem ter mu zdrobil kost. Videč, da ja smrt neizogibna ako ostane na mestu, je Gros naglo odskočil ter zbežal proti Sorici. Primožič, mu je navzlic velikim bolečinam sledil. Italijani so ostali nemi, zato pa so tem brezvestnejše pričeli streljati za obema bežečima Strel je sledil strelu, vsega skupaj jih je padlo okrog 20. Dijak Primožič se je v smrtnem strahu in izmučen od bolečin zgrudil za neki grm. Gros je hitel naprej. Ob granici je obležal Grehov, katerega ječanje je zamrlo za bežečima.

Ko je streljanje prenehalo, se je Primožič oprezno pomaknil iz svojega skrivališča. Grosa ni bilo nikjer. Hudo krvaveč in silno prestrašen se je Primožič plazil po strmini v dolino ter je proti 4. uri prispel v Sorico na poveljstvo finančne stražo, kjer je javil ves dogodek.
Komandir finančne straže Ivan Namer je s petimi stražniki naglo odhitel na opasno mesto. Primožiča, ki je zelo oslabel, pa so doma za silo obvezali ter pozneje odpravili v ljubljansko bolnico. Finančna straža je medtem prihitela na Trauh in klicala oba stražnika po imenu. Toda nikdo se ni odzval ... Ko je iskala naprej proti planini Lajnar, je zapazila tri oborožene laške graničarje. Približala se jim je ter jih vprašala, ali so morda videli našo patruljo in ali vedo, kje sta naša stražnika. Italijani so cinično odgovorili: »Kaj vemo mi! Poiščite si jih!« in so naglo izginili v megli, ki je pričela valovati v gorah. Naši patrulji ni preostalo nič drugega, kakor iskati naprej, kar je bilo radi megle še posebno težko.
Kmalu je čul komandir Namer slabotne klice na pomoč. Nedaleko od mesta kjer se je nahajala patrulja so našli končno pripravnika Grosa, ležečega v krvi na tleh. Bil je brez puške. Imel je še toliko moči, da je povedal sledeče: Kmalu potem, ko se je obrnil v beg ga je zadel strel v prsa. Padel je na tla. Za njim so prihiteli italijanski graničarji, ki so smrtno ranjenega še pretepali, vzeli njegovo puško ter ga brez pomoči pustili ležati. Komandir Namer je takoj dal splesti iz vej zasilno nosilnico, poskušal je ustaviti Grosu kri ter mu napraviti na prsih obvezo. Gros se je kmalu nato vsled slabosti onesvestil. Tovariši so ga naložili na nosilnico ter hiteli ž njim v dolino, da mu — če mogoče — rešijo življenje. Toda pot je bila predolga. Predno so dospeli v Sorico, je ubogi Gros, ne da bi še enkrat spregovoril izdihnil.
Del patrulje je iskal Grobova. Našli so ga končno — v krvi, mrtvega. Umrl je brez pomoči. Tudi Grehova so pozneje prenesli v Sorico, kjer bo jutri pokopan.
Italijanski graničarji niso le zavratno napadli in streljali na naše graničarje, oni so svoj zločin še podvojili ter so Grehova in Grosa, ko sta bila težko ranjena, pustili brez pomoči umreti. Grosa pa to pred smrtjo še pretepli!
 

Kraj konflikta.
Obmejni teren pred Poreznom je širšemu občinstvu precej neznan, zlasti odkar nam ni več dostopen Porezen od Podbrda. kakor nekoč. Dobro se tam spoznajo le domačini ter redki turisti, lovci, smučarji in finančni stražniki. Od Škofje Loke vodi v to pokrajino po Selški dolini široka starodavna cesta na Železnike in Zali log do Podrošta, kjer gre glavna cestna proga po dolini pod gozdno Davčo, druga pa v staro naselbino Sorico, ki je tudi tri leta uživala dobrote italijanske okupacije. Severno Sorice se vrste Možic, Visoki grič in Ratitovec s svojimi pašniki, planinami, šumami in mestoma, imponujočimi stenami. Na jugu zapirajo Selško dolino Koprivnik, Blegaš, Črni vrh in pobočja že omenjene Davče, ki kulminirajo v Poreznu 1632 m. Obe zapadni točki sta torej na severu Možic, na jugu Porezen. Od Možica gre meja v raznih vijugah, vendar v smeri sever - jug, čez Petrovo Brdo, preseka cesto in potem po grebenu na Porezen. Finančna služba je tu posebno težavna. Lovskih, pastirskih in tihotapskih steza je obilo markacij nikjer. V Možicovi skupini severno ceste Podbrdo - Zali log med planinama Lajnar (1547) in Trauh (1579) je še več brezimnih kot in le domačinom po imenu znanih vrhov in sedel. V sedlu med Trauhom in Lajnarjem, približno 1½—2 uri hoda od Sorice, se je zgodil drzni italijanski napad na mestu, kjer je vsaka pomoč izključena.

*

Sodna komisija v Sorici.
Po nalogu državnega pravdništva so je danes dopoldne podala v Sorico posebna sodna komisija iz Škofje Loke, obstoječa iz sodnika Battista ter zdravnikov drja. Hubada in dr. Fajdige. Trupli Grosa in Grehova sta bili obducirani ter je komisija natančno ugotovila način njune ustrelitve.

Preiskovalna komisija.
Popoldne je odšla v Sorico posebna preiskovalna komisija, sestoječa iz srezkega poglavarja v Kranju Žnidarsiča, orožniškega majorja Barleta ter prideljenega zapisnikarja. Z italijanske strani ij naznanjena enaka komisija, da se strahoviti zločin skupno preišče.

TUDI NAŠA KOMISIJA OBSTRELJEVANA.
Železniki, 3. julija, o.
Danes popoldne je prispela v Sorico naša komisija, da preišče dogodek na meji. Komisija obstoja iz sreskega poglavarja Žnideršiča ter orožniškega majorja Barleta z osmimi možmi žandarmerijske stanice in finančne kontrole. Ko je naša komisija na stezi pred mejo, približno tisoč korakov severozapadno od kote 1207 iskala naznanjeno, na mejo dirigirano italijansko policijo, je bila od italijanske patrulje napadena in obstreljevana. To se je zgodilo ob 15.50 popoldne. Le slučaju se je zahvaliti, da ni bil komandir orožni incidenske stanice iz Podporezna g. Zupan zadet v glavo. Naša komisija se je radi tega takoj nato vrnila v Sorico in bo iskala jutri vnovič zvezo z italijansko komisijo.

Jutro, 4. julij 1924
 

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker