Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Titova smer v perujskih Andih

AR 9/1980 - Marijan Lačen, Rok Kolar in Stanko Mihev: V letošnjem juniju je bila v Cordilleri Vilcanoti koroška alpinistična odprava, ki pomeni prvo resnejše delovanje in uspeh koroških alpinistov izven evropskih gora.

Dosegli so deset vrhov in opravili pet plezalnih vzponov. V tej skupini doslej še ni bilo naših obiskov.

Odpravo so sestavljali člani koroških alpinističnih odsekov: Rok Kolar, Silvester Lupša, Stanko Mihev, Franc Pučnik, Igor Radovič, Zdenko Žagar, Janez Žagar, zdravnik Janez Gorjanc, snemalec Milan Savelli pomočnik vodje Jože Havle in vodja Marijan Lačen.

Člani odprave so prebili 25 dni v baznem taboru na višini 4800 metrov ob jezeru Ticlacocha v osrčju Cordillere Vilcanote jugovzhodno od Cuzca. Večina vzponov je bila opravljena iz baznega tabora.

Po opravljenih aklimatizacijskih turah vseh članov odprave na Nevado Yanajaja, 5592 metrov in na Nevado Ninaparaco, 5850 metrov, je bil osnovni cilj odprave plezanje v Nevado Pico Tresu (Jatunhuma, 6093 m). Po treh dneh zahtevnega in izpostavljenega plezanja so 3. junija Lupša, Pušnik in Žalig uspeli prečiti Pico Tres (trije vrhovi nad 6000 metrov, dolžina več kot 4 kilometre). Po obstoječih podatkih je to prva ponovitev, prvi pa so to prečenje opravili Francozi 1976 leta (Glej zgornjo fotografijo na zadnji strani!).

Dan pred tem so na vrh Pico Tresa stopili Kolar, Mihev, Radovič in Žagar ter se tako kot prvi povzpeli po vzhodni steni tega vrha. Prvenstveno smer, ki je ocenjena s IV. stopnjo, z naklonino 60°-65° in visoka 700 metrov, so imenovali Jugoslovanska smer.

Največji uspeh odprave in eden največjih uspehov jugoslovanskega andinizma nasploh pa je prvenstvena smer v južni steni Pachante (Nevado Puca Punte, 5727 m). V treh dneh sta steno premagala Kolar in Mihev. Višina stene je 750 metrov, ocenjena pa je s VI. stopnjo in ima 60° do 80° naklona. Smer je kombinirana, izjemno zahtevna in praktično v vsej svoji dolžini ekstremno izpostavljena. Smer je poimenovana po pokojnem tovarišu Titu.

Poleg tega so člani odprave opravili ponovitve smeri v severovzhodni steni Pachante in južni steni Caracola (5619 m) ter se povzpeli še na vrhove Comercocha (5560 m), Huayruro Punco (5500 m), Cerro Campana (5400 m), Nevado Condor Tuco (5550 m) in Cerro Oje Punta (5360 m).

 

Pico Tres (jatunhuma, 6093 m) - vzhodna stena

Jugoslovanska smer

Prvi plezali Igor Radovič - Zdenko Žagar in Stanko Mihev - Rok Kolar od 31. maja do 2. junija 1980.
Ocena V/IV, naklonina 65°/50°, višina 700 metrov.
Ta smer je edina v vzhodni steni. Ključ vzpona je dostop.
Dostop: Iz Ticlacoche po ledeniku med Pico Tres in Cayangate 2 uri, nato po ledeniku za Pico Tresom na veliko sedlo. Z njega na greben, ki se vleče proti vzhodu s Pico Tresa, in po enem od ozebnikov z njega in pod steno. Vse skupaj 17 ur.
Opis: Smer poteka levo od velikega skalnega grebena, ki se vleče z najvišjega vrha Pico Tresa, na sedlo med njim in srednjim vrhom.
Sestop: Z glavnega vrha proti severu in severozahodu čez ogromne serake po grebenu na ledenik, kjer poteka tudi smer najlažjega vzpona na vrh Pico Tresa.


Pachanta (Nevado puca punte, 5727 m) - južna stena

Titova smer

(Glej fotografijo na predzadnji strani!)

Prva plezala Rok Kolar in Stanko Mihev od 7. do 9. junija 1980.
Ocena VI, naklonina 60°-80°, čas efektivnega plezanja 20 ur, višina 750 metrov.
Dostop: Od jezera Ticlacocha pod južno steno Pachante, 2 uri.
Opis: Smer poteka po strmih lednih vesinah in žlebovih po vpadnici vrha. Preko manjše krajne zevi navzgor in po desni strani skalnega grebena, ki gleda iz ledu (55-60°). Zatem na strm leden grebenček (65°), ki razdeli vso strmino na dva dela. Tu je največja nevarnost padajočega kamenja. Po grebenčku do navpične skalne zapore, ki razpolavlja steno. Čez njo po srednjem, ozkem in skoraj navpičnem ledenem žlebičku (eno od ključnih mest, 50 m, 70-80°). Naprej po ledenih skokih (65-70°) do višine zgornjega roba visečega seraka v steni. Od tod naprej po snežnem žlebovju do velike skalne plošče, ki je vidna iz doline. Po levi strani le-te skoraj do serakov, ki visijo nad ploščo (70-80°), nato pa levo čez serake v žlebovje (drugo ključno mesto) in po njem na vrh (strehe!).
Sestop: Po ostrem jugozahodnem grebenu na sedlo med Pachanto in Caracolom. Od tod po ozebniku navzdol (zgornja strmina 65°).
Druga možnost sestopa: Po severozahodnem grebenu na sedlo med Pachanto in Chapano. Po severovzhodnem žlebu navzdol na ledenik.
Smer je najtežja v tem predelu Andov oziroma v Cordilleri Vilcanoti in ena najtežjih jugoslovanskih prvenstvenih smeri v Andih.

Marijan Lačen, Rok Kolar, Stanko Mihev

Za G-L priredil: Genadij Štupar


 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45900

Novosti